Tokrat je bil na sporedu 26. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina. Rahaba in njena družina končno dobijo šotor in zaživijo v taboru med Hebrejci.
Tokrat je bil na sporedu 26. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina. Rahaba in njena družina končno dobijo šotor in zaživijo v taboru med Hebrejci.
Iz Trsta so sporočili, da je v 85. letu starosti umrl zgodovinar, šolnik in borec za pravice Slovencev v Italiji Samo Pahor. Na poseben način si je prizadeval za uporabo slovenskega jezika v javnosti in v odnosu do italijanskih oblasti. Rodil se je slovenskim staršem leta 1939 v Trbovljah, kamor se je leta 1929 zaradi pritiskov fašizma in preganjanja izselil njegov oče, ki je bil na Tržaškem družbeno zelo aktiven učitelj. Zavedna družina se je v Trst vrnila po vojni, leta 1945. Samo Pahor je tam obiskoval slovenske šole. Od leta 1973 do upokojitve je bil profesor zgodovine in slovenščine na slovenskem pedagoškem liceju Anton Martin Slomšek, kjer je prav tako opravljal naloge ravnatelja. Poučeval je tudi v Gorici. V letih 1992 in 1993 je bil predstavnik stranke Slovenska skupnost v tržaškem občinskem svetu. Decembra lani je prejel medaljo za zasluge Republike Slovenije.
Iz Trsta so sporočili, da je v 85. letu starosti umrl zgodovinar, šolnik in borec za pravice Slovencev v Italiji Samo Pahor. Na poseben način si je prizadeval za uporabo slovenskega jezika v javnosti in v odnosu do italijanskih oblasti. Rodil se je slovenskim staršem leta 1939 v Trbovljah, kamor se je leta 1929 zaradi pritiskov fašizma in preganjanja izselil njegov oče, ki je bil na Tržaškem družbeno zelo aktiven učitelj. Zavedna družina se je v Trst vrnila po vojni, leta 1945. Samo Pahor je tam obiskoval slovenske šole. Od leta 1973 do upokojitve je bil profesor zgodovine in slovenščine na slovenskem pedagoškem liceju Anton Martin Slomšek, kjer je prav tako opravljal naloge ravnatelja. Poučeval je tudi v Gorici. V letih 1992 in 1993 je bil predstavnik stranke Slovenska skupnost v tržaškem občinskem svetu. Decembra lani je prejel medaljo za zasluge Republike Slovenije.
Predstavili smo delo Jožeta Kurinčiča, “Anton Rutar, vrli mož izpod Krna”, z nami je bil Jože Kurinčič, ki je knjigo tudi napisal.
Predstavili smo delo Jožeta Kurinčiča, “Anton Rutar, vrli mož izpod Krna”, z nami je bil Jože Kurinčič, ki je knjigo tudi napisal.
25. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina, prinaša odlomek, ko Jahve Jozuetu razkrije prave krivce, ki so ukradli vojni plen. Rahaba in njena družina so bili zato oprani krivde.
25. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina, prinaša odlomek, ko Jahve Jozuetu razkrije prave krivce, ki so ukradli vojni plen. Rahaba in njena družina so bili zato oprani krivde.
Spomnili smo se prvih večstrankarskih volitev leta 1990 in osvetlili njihov pomen in ključne akterje, ki so tlakovali pot razvoju samostojne države. V studiu je bila z nami novinarka in zgodovinarka dr. Rosvita Pesek.
Spomnili smo se prvih večstrankarskih volitev leta 1990 in osvetlili njihov pomen in ključne akterje, ki so tlakovali pot razvoju samostojne države. V studiu je bila z nami novinarka in zgodovinarka dr. Rosvita Pesek.
Avtor raziskuje politične preobrate in zgodbe iz zakulisja oblasti, ki se prepletajo z življenjem navadnih ljudi. Od nekdanjih političnih obrazov, ki so po padcih iskali zatočišče v novih političnih gibanjih, do opisov, kako se oblastne igre odražajo v vsakdanjem življenju in denarnicah državljanov. Mamič razkriva tudi, kako politične odločitve neposredno vplivajo na gospodinjstva, in povzročajo konkretne finančne posledice za povprečnega državljana. Pogleda tudi v ozadje medijskega ustvarjanja super junakov politike in razkriva, kako se zgodovina političnih vzponov in padcev neumorno ponavlja. Pričakujte poglobljen vpogled v dinamiko moči, ki oblikuje naš svet, z zanimivimi pripovedmi, ki bodo zagotovo pritegnile vsakogar, ki ga zanimajo politika, družbene razmere in vpliv vodstvenih odločitev na vsakdanje življenje. Komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.
Avtor raziskuje politične preobrate in zgodbe iz zakulisja oblasti, ki se prepletajo z življenjem navadnih ljudi. Od nekdanjih političnih obrazov, ki so po padcih iskali zatočišče v novih političnih gibanjih, do opisov, kako se oblastne igre odražajo v vsakdanjem življenju in denarnicah državljanov. Mamič razkriva tudi, kako politične odločitve neposredno vplivajo na gospodinjstva, in povzročajo konkretne finančne posledice za povprečnega državljana. Pogleda tudi v ozadje medijskega ustvarjanja super junakov politike in razkriva, kako se zgodovina političnih vzponov in padcev neumorno ponavlja. Pričakujte poglobljen vpogled v dinamiko moči, ki oblikuje naš svet, z zanimivimi pripovedmi, ki bodo zagotovo pritegnile vsakogar, ki ga zanimajo politika, družbene razmere in vpliv vodstvenih odločitev na vsakdanje življenje. Komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.
V 24. delu radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina, ste slišali kako Rahabo in njeno družino obtožijo kraje vojnega plena, zaradi katerega so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
V 24. delu radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina, ste slišali kako Rahabo in njeno družino obtožijo kraje vojnega plena, zaradi katerega so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.
Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.
Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine.
Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša.
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.
O Pohodu po Slomškovi romarski poti, ki se bo odvil prihodnjo soboto je spregovoril vodja pohoda župnik Alojz Kačičnik. Opisal je aktualno etapo od Gore Oljke do sv. Križa nad Belimi Vodami in spregovoril tudi o načrtih za oživitev celotne Slomškove romarske poti.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče