Ustavili smo se ob prvih vrtnarskih opravilih, ki so seveda povezana s kontrolo kaljivosti semen, načrtovanjem kolobarja in z vzgojo sadik vrtnin. Naša gostja dr. Ana Slatnar, izredna profesorica na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo, na Biotehniški Fakulteti v Ljubljani, je odgovarjala na vprašanja poslušalcev.
Ustavili smo se ob prvih vrtnarskih opravilih, ki so seveda povezana s kontrolo kaljivosti semen, načrtovanjem kolobarja in z vzgojo sadik vrtnin. Naša gostja dr. Ana Slatnar, izredna profesorica na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo, na Biotehniški Fakulteti v Ljubljani, je odgovarjala na vprašanja poslušalcev.
Dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu, ki je tudi odgovoren za žlahtnenje slovenskih sort krompirja je odgovarjal na vprašanja poslušalcev in predstavil zakonitosti, ki jih moramo upoštevati pri izbiri in sajenju semenskega krompirja.
Dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu, ki je tudi odgovoren za žlahtnenje slovenskih sort krompirja je odgovarjal na vprašanja poslušalcev in predstavil zakonitosti, ki jih moramo upoštevati pri izbiri in sajenju semenskega krompirja.
Z začetkom novega obdobja SKP, v katerega kmetje vstopajo v letošnjem letu, bo spet mogoče vstopiti v t.i. Integrirano pridelavo. Ta žal v minulem programskem obdobju ni bila podprta, čeprav z uporabo naravnih virov in mehanizmov, ki zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi, omogoča pridelavo kakovostne hrane. V zadnjih dveh desetletjih se je pogosto pokazalo, da odločitvi za t.i. integrirano pridelavo pogosto sledi tudi odločitev za prehod v ekološko kmetovanje, pa med drugim pravi Igor Škerbot, svetovalec spec. za poljedelstvo, vrtnarstvo in okrasne rastline na KGZ Celje.
Z začetkom novega obdobja SKP, v katerega kmetje vstopajo v letošnjem letu, bo spet mogoče vstopiti v t.i. Integrirano pridelavo. Ta žal v minulem programskem obdobju ni bila podprta, čeprav z uporabo naravnih virov in mehanizmov, ki zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi, omogoča pridelavo kakovostne hrane. V zadnjih dveh desetletjih se je pogosto pokazalo, da odločitvi za t.i. integrirano pridelavo pogosto sledi tudi odločitev za prehod v ekološko kmetovanje, pa med drugim pravi Igor Škerbot, svetovalec spec. za poljedelstvo, vrtnarstvo in okrasne rastline na KGZ Celje.
V osrednjem delu tokratne kmetijske oddaje smo se ustavili ob pridelavi krompirja. Naš gost je bil dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu Slovenije.
V osrednjem delu tokratne kmetijske oddaje smo se ustavili ob pridelavi krompirja. Naš gost je bil dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu Slovenije.
Naš gost je bil dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu, sicer pa odgovoren za žlahtnjenje, genetiko in fiziologijo ter pridelovanje krompirja.
V nedeljski kmetijski oddaji je bil naš gost dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu, sicer pa odgovoren za žlahtnjenje, genetiko in fiziologijo ter pridelovanje krompirja. Ustavili smo se ob pogledu na razvoj novih sort krompirja.
Dolgoročna vremenska napoved letos ne napoveduje izrazitejših ledenih mož, lahko pa se vse še hitro spremeni. Naša gostja v Svetovalnici je bila Monika Mohar iz Vrtnarstva Hortika, ki je svetovala o letošnjih zasaditvah okenskih in balkonskih rož.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. marec 2024 ob 05-ih
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku.
Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.