Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …
Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.
Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost …
Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …
Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.
Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost …
Željko Kozinc - novinar, publicist, filmski in televizijski scenarist ter pisec popotnih vodnikov po Sloveniji Lep dan kliče. V pogovoru boste slišali, zakaj ga navdušuje slikarstvo in zakaj mu je poleg Slovenije zelo ljub Tibet in Patagonija. Spoznali ga boste tudi kot pesnika in romanopisca, z nami pa bo delil tudi spomine na pot v Himalajo z družino Nejca Zaplotnika.
Željko Kozinc - novinar, publicist, filmski in televizijski scenarist ter pisec popotnih vodnikov po Sloveniji Lep dan kliče. V pogovoru boste slišali, zakaj ga navdušuje slikarstvo in zakaj mu je poleg Slovenije zelo ljub Tibet in Patagonija. Spoznali ga boste tudi kot pesnika in romanopisca, z nami pa bo delil tudi spomine na pot v Himalajo z družino Nejca Zaplotnika.
Človek je kulturno bitje, saj samega sebe oblikuje in spreminja. Papež Janez Pavel je kulturo označil kot »tisto, po čemer človek postaja bolj človek«. Ali stojita vera in kultura vsaka zase ali sta neločljivo povezani? Prva v središče postavlja iskanje Boga, kaj pa druga? To je nekaj vprašanj, ob katerih smo se ustavili v Globinah na praznik kulture z akademskim slikarjem in kapucinom br. Luko Modicem.
Človek je kulturno bitje, saj samega sebe oblikuje in spreminja. Papež Janez Pavel je kulturo označil kot »tisto, po čemer človek postaja bolj človek«. Ali stojita vera in kultura vsaka zase ali sta neločljivo povezani? Prva v središče postavlja iskanje Boga, kaj pa druga? To je nekaj vprašanj, ob katerih smo se ustavili v Globinah na praznik kulture z akademskim slikarjem in kapucinom br. Luko Modicem.
Tokratna oddaja Vstani in hodi je bila posvečena likovnemu ustvarjanju invalidov. Naš gost je bil Metod Zakotnik, ki je po delovni nesreči pred 27-imi leti postal invalid. Zadnjih 9 let je vodja likovne sekcije pri Zvezi paraplegikov Slovenije. V oddaji o tem, kako se umetniki invalidi povezujejo v likovnih kolonijah, kako pomembno je druženje, povezovanje in skupno ustvarjanje, ko drug drugega navdihujejo.
Tokratna oddaja Vstani in hodi je bila posvečena likovnemu ustvarjanju invalidov. Naš gost je bil Metod Zakotnik, ki je po delovni nesreči pred 27-imi leti postal invalid. Zadnjih 9 let je vodja likovne sekcije pri Zvezi paraplegikov Slovenije. V oddaji o tem, kako se umetniki invalidi povezujejo v likovnih kolonijah, kako pomembno je druženje, povezovanje in skupno ustvarjanje, ko drug drugega navdihujejo.
Ob njegovi 70-letnici (2021) Njegovo slikarstvo je prežeto s kozmološko tematiko, izpovednostjo in estetiko, izraženo v ciklih ‘Kruh, svet in kozmos’, ‘Človek in vesolje’, ‘Sanje velike kopalke’ in ‘Sonca’. Avtor pravi, da so miza, prt in kruh primarni simboli našega civilizacijskega obstajanja.
Ob njegovi 70-letnici (2021) Njegovo slikarstvo je prežeto s kozmološko tematiko, izpovednostjo in estetiko, izraženo v ciklih ‘Kruh, svet in kozmos’, ‘Človek in vesolje’, ‘Sanje velike kopalke’ in ‘Sonca’. Avtor pravi, da so miza, prt in kruh primarni simboli našega civilizacijskega obstajanja.
Oddaja prinaša kar dva zanimiva gosta. Najprej mladega umetnika, ki ga številna mednarodna priznanja in nagrade ter samostojne razstave doma in po svetu uvrščajo med najbolj obetavne mlade slikarje v Sloveniji. Nik Aníkis Skušek trenutno razstavlja v Gradu Sevnica. V drugem delu oddaje pa predstavljamo še ustvarjalnost bratovske glasbene zasedbe B2. Gost je Gašper Mihelič.
Oddaja prinaša kar dva zanimiva gosta. Najprej mladega umetnika, ki ga številna mednarodna priznanja in nagrade ter samostojne razstave doma in po svetu uvrščajo med najbolj obetavne mlade slikarje v Sloveniji. Nik Aníkis Skušek trenutno razstavlja v Gradu Sevnica. V drugem delu oddaje pa predstavljamo še ustvarjalnost bratovske glasbene zasedbe B2. Gost je Gašper Mihelič.
V 93. letu je umrla akademska slikarka in častna občanka Občine Bled Melita Vovk. Posvečala se je slikarstvu, grafiki, risbi, ilustraciji, scenografiji, kostumografiji in karikaturi. Leta 1953 je z drugimi slikarji osnovala Grupo 53. Skupaj je ilustrirala več kot 80 knjig, med drugim kot prva pravljico Juri Muri v Afriki. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo o letu 1920, ko so se zvrstili za slovensko območje izjemno pomembni politični dogodki: mirovni pogodbi z Madžarsko (trianonska) in Italijo (rapalska), koroški plebiscit, razmah protislove(a)nskega gibanja v Italiji in požig Narodnega doma v Trstu, menjavanju valute iz krone v dinar, stavkovni val železničarjev, prvi uradni obisk prestolonaslednika Aleksandra Karadžordževića in drugi.
V nedeljo bodo slovenski osnovnošolci v izolskem Art Kinu Odeon med tremi nominiranci izglasovali svojega prejemnika evropske nagrade mladega filmskega občinstva Evropske filmske akademije. Filmski teden Evrope bo med 4. majem in 13. junijem po Sloveniji ponudil brezplačne projekcije sodobnih evropskih filmov. Mineva 500 let od smrti renesančnega genija Leonarda da Vincija.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
Tokrat smo v Svetovalnici slišali namige o tem, kaj lahko sami storimo za zdravje svojega srca. Tako v svetu kot v Sloveniji so srčno-žilne bolezni največji javnozdravstveni izziv, saj terjajo največji delež smrti v populaciji. Z nami je bil študent medicine Adam Wahibi, vodja projekta Misli na srce, v sklopu katerega se tudi letos odvija prireditev Krog zdravja.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ministrstvo za naravne vire in prostor je na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave ter študije o stanju populacije medveda, ki jo je pripravila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, za letošnje leto izdalo odločbo za odvzem iz narave z odstrelom 176 medvedov.
Tokrat smo v Svetovalnici slišali namige o tem, kaj lahko sami storimo za zdravje svojega srca. Tako v svetu kot v Sloveniji so srčno-žilne bolezni največji javnozdravstveni izziv, saj terjajo največji delež smrti v populaciji. Z nami je bil študent medicine Adam Wahibi, vodja projekta Misli na srce, v sklopu katerega se tudi letos odvija prireditev Krog zdravja.