Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|15. 4. 2024
90 let Glasbenonarodopisnega inštituta

Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.

90 let Glasbenonarodopisnega inštituta

Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

90 let Glasbenonarodopisnega inštituta

Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.

VEČ ...|15. 4. 2024
90 let Glasbenonarodopisnega inštituta

Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|10. 4. 2024
Jedi iz pora

Por, ki ga v teh dneh še najdemo na vrtovih, lahko uporabimo pri pripravi različnih jedi: juhe, rižote, priloge, musake ... Za musako najprej dobro spražimo meso, ki mu dodamo por (1/3 pora, 2/3 mesa). Posebej skuhamo krompir, ki ga olupimo in narežemo na listke. Po 10-12 minutah vodo odlijemo in pokapljamo z oljem. V namazan pekač ali jena posodo nato nalagamo plasti krompirja in mesa s porom. Na vrhu naj bo krompir. To prelijemo z jajčnim mlekom in na vrhu naribamo sir. Pokrito (če ni pokrova, uporabimo alu-folijo) pečemo pri 180-190 stopinjah Celzija. Po 10-15-ih minutah pekač odkrijemo  in počakamo, da se tudi vrhnja plast zapeče in dobi lepo barvo. To je izdatna glavna jed, h kateri lahko ponudimo še solato. Lahko pripravimo tudi porovo solato: drobno ga narežemo in dodamo tanko narezan skuhan krompir, ki smo ga omedili z oljem. Zraven sodijo še koruza, soja, korenček ... Zabelimo z marinado (kis, olje, sol, po želji še poper) ali pa naredim jogurtov preliv – dresing (2 žlici jogurta, 1 žlica majoneze, gorčica, 1 žlica kisle smetane, malo olja, po želji še drobnjak) ... Taka solata sodi k pleskavici, čevapčičev, polpetov ...  Za juho por narežemo na drobne rezance, solimo in pražimo na olju. Posebej damo kuhati krompir in korenje. Ko je mehko, odlijemo vodo in stlačimo, dodamo žlico olja in strt česen, počasi prilivamo tekočino, v kateri smo kuhali in dodamo pražen por... Po potrebi solimo in dodamo poper, zelo bo okus dopolnila žlica pečenkinega soka ... 

Jedi iz pora

Por, ki ga v teh dneh še najdemo na vrtovih, lahko uporabimo pri pripravi različnih jedi: juhe, rižote, priloge, musake ... Za musako najprej dobro spražimo meso, ki mu dodamo por (1/3 pora, 2/3 mesa). Posebej skuhamo krompir, ki ga olupimo in narežemo na listke. Po 10-12 minutah vodo odlijemo in pokapljamo z oljem. V namazan pekač ali jena posodo nato nalagamo plasti krompirja in mesa s porom. Na vrhu naj bo krompir. To prelijemo z jajčnim mlekom in na vrhu naribamo sir. Pokrito (če ni pokrova, uporabimo alu-folijo) pečemo pri 180-190 stopinjah Celzija. Po 10-15-ih minutah pekač odkrijemo  in počakamo, da se tudi vrhnja plast zapeče in dobi lepo barvo. To je izdatna glavna jed, h kateri lahko ponudimo še solato. Lahko pripravimo tudi porovo solato: drobno ga narežemo in dodamo tanko narezan skuhan krompir, ki smo ga omedili z oljem. Zraven sodijo še koruza, soja, korenček ... Zabelimo z marinado (kis, olje, sol, po želji še poper) ali pa naredim jogurtov preliv – dresing (2 žlici jogurta, 1 žlica majoneze, gorčica, 1 žlica kisle smetane, malo olja, po želji še drobnjak) ... Taka solata sodi k pleskavici, čevapčičev, polpetov ...  Za juho por narežemo na drobne rezance, solimo in pražimo na olju. Posebej damo kuhati krompir in korenje. Ko je mehko, odlijemo vodo in stlačimo, dodamo žlico olja in strt česen, počasi prilivamo tekočino, v kateri smo kuhali in dodamo pražen por... Po potrebi solimo in dodamo poper, zelo bo okus dopolnila žlica pečenkinega soka ... 

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Jedi iz pora

Por, ki ga v teh dneh še najdemo na vrtovih, lahko uporabimo pri pripravi različnih jedi: juhe, rižote, priloge, musake ... Za musako najprej dobro spražimo meso, ki mu dodamo por (1/3 pora, 2/3 mesa). Posebej skuhamo krompir, ki ga olupimo in narežemo na listke. Po 10-12 minutah vodo odlijemo in pokapljamo z oljem. V namazan pekač ali jena posodo nato nalagamo plasti krompirja in mesa s porom. Na vrhu naj bo krompir. To prelijemo z jajčnim mlekom in na vrhu naribamo sir. Pokrito (če ni pokrova, uporabimo alu-folijo) pečemo pri 180-190 stopinjah Celzija. Po 10-15-ih minutah pekač odkrijemo  in počakamo, da se tudi vrhnja plast zapeče in dobi lepo barvo. To je izdatna glavna jed, h kateri lahko ponudimo še solato. Lahko pripravimo tudi porovo solato: drobno ga narežemo in dodamo tanko narezan skuhan krompir, ki smo ga omedili z oljem. Zraven sodijo še koruza, soja, korenček ... Zabelimo z marinado (kis, olje, sol, po želji še poper) ali pa naredim jogurtov preliv – dresing (2 žlici jogurta, 1 žlica majoneze, gorčica, 1 žlica kisle smetane, malo olja, po želji še drobnjak) ... Taka solata sodi k pleskavici, čevapčičev, polpetov ...  Za juho por narežemo na drobne rezance, solimo in pražimo na olju. Posebej damo kuhati krompir in korenje. Ko je mehko, odlijemo vodo in stlačimo, dodamo žlico olja in strt česen, počasi prilivamo tekočino, v kateri smo kuhali in dodamo pražen por... Po potrebi solimo in dodamo poper, zelo bo okus dopolnila žlica pečenkinega soka ... 

VEČ ...|10. 4. 2024
Jedi iz pora

Por, ki ga v teh dneh še najdemo na vrtovih, lahko uporabimo pri pripravi različnih jedi: juhe, rižote, priloge, musake ... Za musako najprej dobro spražimo meso, ki mu dodamo por (1/3 pora, 2/3 mesa). Posebej skuhamo krompir, ki ga olupimo in narežemo na listke. Po 10-12 minutah vodo odlijemo in pokapljamo z oljem. V namazan pekač ali jena posodo nato nalagamo plasti krompirja in mesa s porom. Na vrhu naj bo krompir. To prelijemo z jajčnim mlekom in na vrhu naribamo sir. Pokrito (če ni pokrova, uporabimo alu-folijo) pečemo pri 180-190 stopinjah Celzija. Po 10-15-ih minutah pekač odkrijemo  in počakamo, da se tudi vrhnja plast zapeče in dobi lepo barvo. To je izdatna glavna jed, h kateri lahko ponudimo še solato. Lahko pripravimo tudi porovo solato: drobno ga narežemo in dodamo tanko narezan skuhan krompir, ki smo ga omedili z oljem. Zraven sodijo še koruza, soja, korenček ... Zabelimo z marinado (kis, olje, sol, po želji še poper) ali pa naredim jogurtov preliv – dresing (2 žlici jogurta, 1 žlica majoneze, gorčica, 1 žlica kisle smetane, malo olja, po želji še drobnjak) ... Taka solata sodi k pleskavici, čevapčičev, polpetov ...  Za juho por narežemo na drobne rezance, solimo in pražimo na olju. Posebej damo kuhati krompir in korenje. Ko je mehko, odlijemo vodo in stlačimo, dodamo žlico olja in strt česen, počasi prilivamo tekočino, v kateri smo kuhali in dodamo pražen por... Po potrebi solimo in dodamo poper, zelo bo okus dopolnila žlica pečenkinega soka ... 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|1. 4. 2024
Ples treh pr tleh

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs.  Za veselo razpoloženje so poskrbeli plesalci, pevci in godci treh veteranskih folklornih skupin; Veteranska folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, FS Cof – Klub optimističnih folkloristov in Veteranska folklorna skupina Bela krizantema AFS Študent Maribor. Prvo soboto v marcu so v Antonovem domu na Viču pripravili koncert, ki so ga naslovili Ples treh pr tleh.

Odlomke s prireditve je ponudila tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.



 

Ples treh pr tleh

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs.  Za veselo razpoloženje so poskrbeli plesalci, pevci in godci treh veteranskih folklornih skupin; Veteranska folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, FS Cof – Klub optimističnih folkloristov in Veteranska folklorna skupina Bela krizantema AFS Študent Maribor. Prvo soboto v marcu so v Antonovem domu na Viču pripravili koncert, ki so ga naslovili Ples treh pr tleh.

Odlomke s prireditve je ponudila tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.



 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Ples treh pr tleh

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs.  Za veselo razpoloženje so poskrbeli plesalci, pevci in godci treh veteranskih folklornih skupin; Veteranska folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, FS Cof – Klub optimističnih folkloristov in Veteranska folklorna skupina Bela krizantema AFS Študent Maribor. Prvo soboto v marcu so v Antonovem domu na Viču pripravili koncert, ki so ga naslovili Ples treh pr tleh.

Odlomke s prireditve je ponudila tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.



 

VEČ ...|1. 4. 2024
Ples treh pr tleh

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs.  Za veselo razpoloženje so poskrbeli plesalci, pevci in godci treh veteranskih folklornih skupin; Veteranska folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, FS Cof – Klub optimističnih folkloristov in Veteranska folklorna skupina Bela krizantema AFS Študent Maribor. Prvo soboto v marcu so v Antonovem domu na Viču pripravili koncert, ki so ga naslovili Ples treh pr tleh.

Odlomke s prireditve je ponudila tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.



 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 2. 2024
Folklorni večer “Ples treh pr’tleh v soboto na Viču

V oddaji smo spregovorili o folklorni večer “Ples treh pr’tleh, ki bo

Folklorni večer “Ples treh pr’tleh v soboto na Viču

V oddaji smo spregovorili o folklorni večer “Ples treh pr’tleh, ki bo

kulturafolklora

Kulturni utrinki

Folklorni večer “Ples treh pr’tleh v soboto na Viču

V oddaji smo spregovorili o folklorni večer “Ples treh pr’tleh, ki bo

VEČ ...|28. 2. 2024
Folklorni večer “Ples treh pr’tleh v soboto na Viču

V oddaji smo spregovorili o folklorni večer “Ples treh pr’tleh, ki bo

Jože Bartolj

kulturafolklora

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 2. 2024
Skupna Prešernova proslava bo v nedeljo v Čedadu

Ob slovenskem kulturnem prazniku krovni organizaciji naše narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza v priznanje in zahvalo številnim ustvarjalcem in kulturnikom pripravljata skupno slovesnost, ki bo to nedeljo, 25. februarja, ob 18. uri, v gledališču Ristori v Čedadu. Po poročanju petnajstdnevnika Dom je bila priprava programa zaupana Kulturnemu društvu Ivan Trinko iz Čedada, ki jo je posvetil Terski dolini, kjer so kljub stiskam prejšnjega stoletja uspeli ohraniti pri življenju svojo tradicionalno jezikovno in kulturno dediščino. Srebreca nu pastir (Srebrna deklica in pastirček) je pravljica v narečju vasi Mužac, ki jo bodo na oder prinesli avtor besedila Aljaž Škrlep, trije ljubljanski plesalci ter režiserka, scenografistka in kostumografinja Andreja Rauch Podrzavnik, Barski oktet ter angleški glasbenik in skladatelj Christopher Benstead. Slavnostna govornica bo Nina Pahor. Ob tej priložnosti bosta krovni organizaciji podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojim delom najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji.

Skupna Prešernova proslava bo v nedeljo v Čedadu

Ob slovenskem kulturnem prazniku krovni organizaciji naše narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza v priznanje in zahvalo številnim ustvarjalcem in kulturnikom pripravljata skupno slovesnost, ki bo to nedeljo, 25. februarja, ob 18. uri, v gledališču Ristori v Čedadu. Po poročanju petnajstdnevnika Dom je bila priprava programa zaupana Kulturnemu društvu Ivan Trinko iz Čedada, ki jo je posvetil Terski dolini, kjer so kljub stiskam prejšnjega stoletja uspeli ohraniti pri življenju svojo tradicionalno jezikovno in kulturno dediščino. Srebreca nu pastir (Srebrna deklica in pastirček) je pravljica v narečju vasi Mužac, ki jo bodo na oder prinesli avtor besedila Aljaž Škrlep, trije ljubljanski plesalci ter režiserka, scenografistka in kostumografinja Andreja Rauch Podrzavnik, Barski oktet ter angleški glasbenik in skladatelj Christopher Benstead. Slavnostna govornica bo Nina Pahor. Ob tej priložnosti bosta krovni organizaciji podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojim delom najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Skupna Prešernova proslava bo v nedeljo v Čedadu

Ob slovenskem kulturnem prazniku krovni organizaciji naše narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza v priznanje in zahvalo številnim ustvarjalcem in kulturnikom pripravljata skupno slovesnost, ki bo to nedeljo, 25. februarja, ob 18. uri, v gledališču Ristori v Čedadu. Po poročanju petnajstdnevnika Dom je bila priprava programa zaupana Kulturnemu društvu Ivan Trinko iz Čedada, ki jo je posvetil Terski dolini, kjer so kljub stiskam prejšnjega stoletja uspeli ohraniti pri življenju svojo tradicionalno jezikovno in kulturno dediščino. Srebreca nu pastir (Srebrna deklica in pastirček) je pravljica v narečju vasi Mužac, ki jo bodo na oder prinesli avtor besedila Aljaž Škrlep, trije ljubljanski plesalci ter režiserka, scenografistka in kostumografinja Andreja Rauch Podrzavnik, Barski oktet ter angleški glasbenik in skladatelj Christopher Benstead. Slavnostna govornica bo Nina Pahor. Ob tej priložnosti bosta krovni organizaciji podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojim delom najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji.

VEČ ...|22. 2. 2024
Skupna Prešernova proslava bo v nedeljo v Čedadu

Ob slovenskem kulturnem prazniku krovni organizaciji naše narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza v priznanje in zahvalo številnim ustvarjalcem in kulturnikom pripravljata skupno slovesnost, ki bo to nedeljo, 25. februarja, ob 18. uri, v gledališču Ristori v Čedadu. Po poročanju petnajstdnevnika Dom je bila priprava programa zaupana Kulturnemu društvu Ivan Trinko iz Čedada, ki jo je posvetil Terski dolini, kjer so kljub stiskam prejšnjega stoletja uspeli ohraniti pri življenju svojo tradicionalno jezikovno in kulturno dediščino. Srebreca nu pastir (Srebrna deklica in pastirček) je pravljica v narečju vasi Mužac, ki jo bodo na oder prinesli avtor besedila Aljaž Škrlep, trije ljubljanski plesalci ter režiserka, scenografistka in kostumografinja Andreja Rauch Podrzavnik, Barski oktet ter angleški glasbenik in skladatelj Christopher Benstead. Slavnostna govornica bo Nina Pahor. Ob tej priložnosti bosta krovni organizaciji podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojim delom najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|8. 2. 2024
444. oddaja

V večeru slovenskega kulturnega praznika smo poslušali skladbe iz zlatih let festivala Slovenska popevka, katerih besedila so bila nagrajena: Zemlja pleše, Malokdaj se srečava, Poslednja postaja, Verujem v pravljice, Ples oblakov, Zlati prah imaš v očeh, Solza, ki je ne prodam, Prva ljubezen, Zakaj, Uspavanka za mrtve vagabunde, Vračam se ...  

444. oddaja

V večeru slovenskega kulturnega praznika smo poslušali skladbe iz zlatih let festivala Slovenska popevka, katerih besedila so bila nagrajena: Zemlja pleše, Malokdaj se srečava, Poslednja postaja, Verujem v pravljice, Ples oblakov, Zlati prah imaš v očeh, Solza, ki je ne prodam, Prva ljubezen, Zakaj, Uspavanka za mrtve vagabunde, Vračam se ...  

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

444. oddaja

V večeru slovenskega kulturnega praznika smo poslušali skladbe iz zlatih let festivala Slovenska popevka, katerih besedila so bila nagrajena: Zemlja pleše, Malokdaj se srečava, Poslednja postaja, Verujem v pravljice, Ples oblakov, Zlati prah imaš v očeh, Solza, ki je ne prodam, Prva ljubezen, Zakaj, Uspavanka za mrtve vagabunde, Vračam se ...  

VEČ ...|8. 2. 2024
444. oddaja

V večeru slovenskega kulturnega praznika smo poslušali skladbe iz zlatih let festivala Slovenska popevka, katerih besedila so bila nagrajena: Zemlja pleše, Malokdaj se srečava, Poslednja postaja, Verujem v pravljice, Ples oblakov, Zlati prah imaš v očeh, Solza, ki je ne prodam, Prva ljubezen, Zakaj, Uspavanka za mrtve vagabunde, Vračam se ...  

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Svetovalnica

VEČ ...|8. 2. 2024
Praznično jutro z dobitnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo dr. Henrikom Neubauerjem

Zjutraj med 8. in 8.30 je bil z nami dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo dr. Henrik Neubauer. Bil je plesalec, koreograf in režiser. V zanimivem pogovoru ste lahko slišali, da je poleg tega končal tudi Medicinsko fakulteto, da  po njegovi zaslugi obeležujemo Svetovni dan plesa in da je bil tudi uspešen kolesar ...

Praznično jutro z dobitnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo dr. Henrikom Neubauerjem

Zjutraj med 8. in 8.30 je bil z nami dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo dr. Henrik Neubauer. Bil je plesalec, koreograf in režiser. V zanimivem pogovoru ste lahko slišali, da je poleg tega končal tudi Medicinsko fakulteto, da  po njegovi zaslugi obeležujemo Svetovni dan plesa in da je bil tudi uspešen kolesar ...

družbakulturapogovorspomin

Svetovalnica

Praznično jutro z dobitnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo dr. Henrikom Neubauerjem

Zjutraj med 8. in 8.30 je bil z nami dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo dr. Henrik Neubauer. Bil je plesalec, koreograf in režiser. V zanimivem pogovoru ste lahko slišali, da je poleg tega končal tudi Medicinsko fakulteto, da  po njegovi zaslugi obeležujemo Svetovni dan plesa in da je bil tudi uspešen kolesar ...

VEČ ...|8. 2. 2024
Praznično jutro z dobitnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo dr. Henrikom Neubauerjem

Zjutraj med 8. in 8.30 je bil z nami dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo dr. Henrik Neubauer. Bil je plesalec, koreograf in režiser. V zanimivem pogovoru ste lahko slišali, da je poleg tega končal tudi Medicinsko fakulteto, da  po njegovi zaslugi obeležujemo Svetovni dan plesa in da je bil tudi uspešen kolesar ...

Jože Bartolj

družbakulturapogovorspomin

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|30. 1. 2024
Živahno v slovenskem domu Carapachayju

V slovenskem domu v Carapachayu v Buenos Airesu so se zelo potrudili, da bi bili zadnji tedni minulega leta čim bolj veseli. Pripravili so t.i. štiri vesele sobote. Sem sodi tudi tradicionalni dvanajsti po vrsti Evropski večer, ko so bile prisotne češka, poljska, bolgarska, litovska in španska folklorna skupina. Na kuharskem tečaju so udeleženci videli, kako se pripravi potico in medenjake. Takrat je bila kuhinja doma kar premajhna za vse udeleženke pa tudi udeležence. Lepo je bila obiskana tudi večerja s plesom. Ko nekateri tarnajo, da primanjkuje ljudi, ki bi poprijeli za delo, iz karapačajskega doma sporočajo, da so v zadnjem letu dobili precej novih članov, ki se zanimajo in poskušajo, po svojih močeh, pomagati pri prireditvah. Tako se zdaj pripravljajo na vsakoletni “Pust po ta starem”, ki bo v nedeljo, 11. februarja, v domu. 

Živahno v slovenskem domu Carapachayju

V slovenskem domu v Carapachayu v Buenos Airesu so se zelo potrudili, da bi bili zadnji tedni minulega leta čim bolj veseli. Pripravili so t.i. štiri vesele sobote. Sem sodi tudi tradicionalni dvanajsti po vrsti Evropski večer, ko so bile prisotne češka, poljska, bolgarska, litovska in španska folklorna skupina. Na kuharskem tečaju so udeleženci videli, kako se pripravi potico in medenjake. Takrat je bila kuhinja doma kar premajhna za vse udeleženke pa tudi udeležence. Lepo je bila obiskana tudi večerja s plesom. Ko nekateri tarnajo, da primanjkuje ljudi, ki bi poprijeli za delo, iz karapačajskega doma sporočajo, da so v zadnjem letu dobili precej novih članov, ki se zanimajo in poskušajo, po svojih močeh, pomagati pri prireditvah. Tako se zdaj pripravljajo na vsakoletni “Pust po ta starem”, ki bo v nedeljo, 11. februarja, v domu. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Živahno v slovenskem domu Carapachayju

V slovenskem domu v Carapachayu v Buenos Airesu so se zelo potrudili, da bi bili zadnji tedni minulega leta čim bolj veseli. Pripravili so t.i. štiri vesele sobote. Sem sodi tudi tradicionalni dvanajsti po vrsti Evropski večer, ko so bile prisotne češka, poljska, bolgarska, litovska in španska folklorna skupina. Na kuharskem tečaju so udeleženci videli, kako se pripravi potico in medenjake. Takrat je bila kuhinja doma kar premajhna za vse udeleženke pa tudi udeležence. Lepo je bila obiskana tudi večerja s plesom. Ko nekateri tarnajo, da primanjkuje ljudi, ki bi poprijeli za delo, iz karapačajskega doma sporočajo, da so v zadnjem letu dobili precej novih članov, ki se zanimajo in poskušajo, po svojih močeh, pomagati pri prireditvah. Tako se zdaj pripravljajo na vsakoletni “Pust po ta starem”, ki bo v nedeljo, 11. februarja, v domu. 

VEČ ...|30. 1. 2024
Živahno v slovenskem domu Carapachayju

V slovenskem domu v Carapachayu v Buenos Airesu so se zelo potrudili, da bi bili zadnji tedni minulega leta čim bolj veseli. Pripravili so t.i. štiri vesele sobote. Sem sodi tudi tradicionalni dvanajsti po vrsti Evropski večer, ko so bile prisotne češka, poljska, bolgarska, litovska in španska folklorna skupina. Na kuharskem tečaju so udeleženci videli, kako se pripravi potico in medenjake. Takrat je bila kuhinja doma kar premajhna za vse udeleženke pa tudi udeležence. Lepo je bila obiskana tudi večerja s plesom. Ko nekateri tarnajo, da primanjkuje ljudi, ki bi poprijeli za delo, iz karapačajskega doma sporočajo, da so v zadnjem letu dobili precej novih članov, ki se zanimajo in poskušajo, po svojih močeh, pomagati pri prireditvah. Tako se zdaj pripravljajo na vsakoletni “Pust po ta starem”, ki bo v nedeljo, 11. februarja, v domu. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|16. 4. 2024
Konec dober, vse dobro

Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.

Konec dober, vse dobro

Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.

Šček Izidor

komentardružba

Doživetja narave

VEČ ...|19. 4. 2024
Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Blaž Lesnik

planinstvonaravaSPDTvertikalaplaninsko društvo Trst

Duhovna misel

VEČ ...|20. 4. 2024
Niti za milijon na uro

Neki bogataš je vprašal redovnico, ki je čistila ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Niti za milijon na uro

Neki bogataš je vprašal redovnico, ki je čistila ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|16. 4. 2024
Micah R. Sadigh: Eksistencialno potovanje

Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.

S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri  Celjski Mohorjevi družbi.

Micah R. Sadigh: Eksistencialno potovanje

Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.

S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri  Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Spominjamo se

VEČ ...|20. 4. 2024
Spominjamo se dne 20. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 20. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|20. 4. 2024
Niti za milijon na uro

Neki bogataš je vprašal redovnico, ki je čistila ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Niti za milijon na uro

Neki bogataš je vprašal redovnico, ki je čistila ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|20. 4. 2024
Častitljivi del dne 20. 4.

Molili so molilci pobude Molitev in post za domovino.

Častitljivi del dne 20. 4.

Molili so molilci pobude Molitev in post za domovino.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|20. 4. 2024
Sv. Teotim

Prebiram skop zapis o tebi v Življenjepisu svetnikov in si belim glavo …

Sv. Teotim

Prebiram skop zapis o tebi v Življenjepisu svetnikov in si belim glavo …

Gregor Čušin

duhovnostspomin