V Beneški palači v Naborjetu bodo v nedeljo popoldne odprli fotografsko razstavo o Tromeji umetnika Davideja Degana. Slednji je tudi avtor knjige Sclavanie, ki preko slik, pričevanj in esejev pripoveduje o pokrajini, kulturi in življenju v beneških vaseh. Knjiga je pred tremi leti izšla v italijanščini, slovenščini, furlanščini in angleščini in obravnava zgodovino, spremembe, vojne, potres in izseljevanje na območju ob meji. Slednje zaznamujeta dve tradiciji, slovansko-poganska in krščanska, ki še sobivata. V zadnjih mesecih se je Degano lotil fotografiranja v vaseh Rezije in Kanalske doline. Prav zaradi tega bodo fotografsko razstavo odprli prav v Beneški palači, ki velja za kulturno referenčno točko v okviru Skupnosti gorskega območja Železna in Kanalska dolina. Razstavo organizira Združenje don Mario Cernet v sodelovanju z Združenjem don Eugenio Blanchini, kulturnim društvom Rozajanski dum in Svetom slovenskih organizacij.

Na včerajšnji 8. redni seji državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so govorili le o eni točki: vključenosti vsebin o Slovencih zunaj meja Republike Slovenije v programe vzgoje in izobraževanja. Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo, je povedal, da so te vsebine vključene v osnovnošolke in srednješolske kurikulume, tako v obveznem kot razširjenem programu. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar pa je povedala, da na uradu zaznavajo, da se poznavanje te tematike niža. Mogoče je tisto, kar najbolj manjka v kurikulumih, zavedanje in vedenje ne samo o zgodovinskih razlogih za izseljevanje Slovencev, ampak mogoče tudi neko zavedanje o sedanji živi aktualni dejavnosti Slovenk in Slovencev, ki živijo zunaj meja. Seveda je to poznavanje in spoznavanje samo deloma tudi za mlade, za učence in dijake odvisno od kurikuluma, veliko pa tudi od zunaj kurikularnih dejavnosti in od dejavnosti civilno družbenih organizacij. V nadaljevanju so svoje poglede predstavili tudi rojaki iz zamejstva in sveta, pa tudi iz slovenskih civilnih organizacij. Pristojnemu ministrstvu predlagajo, da tematiki  še naprej posveča posebno pozornost in spodbuja povezovanje med vzgojno izobraževalnimi ustanovami v matični domovini in zunaj meja Republike Slovenije. Pozornost do tematike priporočajo tudi komisijam, ki pripravljajo prenovo učnih načrtov. 

V teh dneh so na obisku v domovini svojih prednikov maturantje iz Argentine, skupina Rast 52. Geslo obiska je Dvojno bogastvo izkoristi. Kaj vse so že videli, kakšne vtise pridobili in kje vidijo največje razlike med Slovenijo in Argentino? Objavili smo tudi razmišljanje slovenskega izseljenskega duhovnika v Bruslju dr. Zvoneta Štrublja z letošnjega Tabora Slovencev po svetu z naslovom Migracije in novodobno izseljevanje.  

Čez slabe tri četrt ure bo v Celovcu slovesnost, na kateri bosta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza podelila 44. Tischlerjevo nagrado. Prejemnica prihaja s skrajnega zahodnega dela slovenskega narodnega ozemlja, iz Zilje. To je Milka Kriegl iz Zahomca, ki je lani praznovala življenjski jubilej. Je odlična poznavalka Ziljske doline in tamkajšnjih šeg in navad. Ima tudi izredno dober čut in posluh za jezik. Ko je bila stara šele nekaj tednov, se je tudi v Zahomcu začelo izseljevanje koroških Slovencev. Teta njenega očeta se je poročila z Beljačanom. Ta in bratranec njenega očeta, ki je bil zelo veren in pripravljen pomagati, pozneje pa je prestopil na Hitlerjevo stran, sta posredovala za njihovo družino in tako jim je bilo prizaneseno. Milka Kriegl je zakladnica ziljskega narečja. Dolgo je zapisovala narečne besede in jih tedensko objavlja v časopisu Nedelja v rubriki »Po domače«. Na osnovi njenih zapiskov nastaja slovar slovenskega ziljskega narečja. Več pa v jutrišnjem prispevku.