Pred tednom dni je v Šempetru v Savinjski dolini potekala razglasitev letošnjega Inovativnega mladega kmeta. To je postal Anton Grobelnik iz Galicije pri Žalcu, ki ga žene inovativnost, izžareva mladost, predanost kmetiji, samemu delu in družini ter pogumno zre v svetlo prihodnost. V zelo kratkem času se je uspel na trg prebiti z vrhunskimi izdelki.
Pred tednom dni je v Šempetru v Savinjski dolini potekala razglasitev letošnjega Inovativnega mladega kmeta. To je postal Anton Grobelnik iz Galicije pri Žalcu, ki ga žene inovativnost, izžareva mladost, predanost kmetiji, samemu delu in družini ter pogumno zre v svetlo prihodnost. V zelo kratkem času se je uspel na trg prebiti z vrhunskimi izdelki.
Na vseslovenskem študentskem tekmovanju s področja inovativnosti in razvoja novih živilskih izdelkov, ECOTROPHELIA SLOVENIJA 2023, že 15. leto zapored, je sodelovalo pet ekip in sedemnajst študentov iz različnih fakultet. Zelenjavne omake PestoArt so bile izbrane kot najinovativnejše novo živilo, gre za skupino treh zelenjavnih omak: Sun-kissed Mary (rožmarinov pesto), Caring Roty (pesto iz korenčkovega zelenja) in Krazy Kaly (ohrovtov pesto). Zmagovalno ekipo študentov, katere mentor je doc. dr. Ilja Gasan Osojnik Črnivec iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je bil tudi naš sogovornik, sestavljajo Ema Luna, Karara Geršak, Rosanda Javornik, Pina Arnšek in Anže Vedlin.
Na vseslovenskem študentskem tekmovanju s področja inovativnosti in razvoja novih živilskih izdelkov, ECOTROPHELIA SLOVENIJA 2023, že 15. leto zapored, je sodelovalo pet ekip in sedemnajst študentov iz različnih fakultet. Zelenjavne omake PestoArt so bile izbrane kot najinovativnejše novo živilo, gre za skupino treh zelenjavnih omak: Sun-kissed Mary (rožmarinov pesto), Caring Roty (pesto iz korenčkovega zelenja) in Krazy Kaly (ohrovtov pesto). Zmagovalno ekipo študentov, katere mentor je doc. dr. Ilja Gasan Osojnik Črnivec iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je bil tudi naš sogovornik, sestavljajo Ema Luna, Karara Geršak, Rosanda Javornik, Pina Arnšek in Anže Vedlin.
Na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani bo jutri 5. Konferenca slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, ki jo pripravlja Svetovni slovenski kongres. Zanimivi predavatelji iz sveta in Slovenije z mednarodnimi izkušnjami bodo v uvodnih predavanjih in tematskih sklopih obravnavali naslednje teme: Karierna pot kot navdih za mlade, Inovativnost in visoka dodana vrednost kot pogoj za ekonomski razvoj, Izzivi študija in kariere v tujini, Izkušnje in izzivi vračanja mladih v Slovenijo, Možnosti sodelovanja in vračanja v Slovenijo. Častna pokroviteljica konference je predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Ob začetku konference bodo izdali zbornik s prispevki, ki bo v elektronski obliki na spletni strani kongresa.
Na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani bo jutri 5. Konferenca slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, ki jo pripravlja Svetovni slovenski kongres. Zanimivi predavatelji iz sveta in Slovenije z mednarodnimi izkušnjami bodo v uvodnih predavanjih in tematskih sklopih obravnavali naslednje teme: Karierna pot kot navdih za mlade, Inovativnost in visoka dodana vrednost kot pogoj za ekonomski razvoj, Izzivi študija in kariere v tujini, Izkušnje in izzivi vračanja mladih v Slovenijo, Možnosti sodelovanja in vračanja v Slovenijo. Častna pokroviteljica konference je predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Ob začetku konference bodo izdali zbornik s prispevki, ki bo v elektronski obliki na spletni strani kongresa.
Na Radiu Ognjišče smo v desetletjih svojega oddajanja razvili številne dobre ideje, ki dobivajo posnemovalce. Pri nas pa dolgo tradicijo. Med izvirnimi pristopi za bližnje vezi s poslušalci, je tudi ideja skupnega nekajdnevnega preživljanja počitniških dni. Od kod neizčrpen vir inovativnosti za prijetnejše skupno bivanja, smo vprašali Marjana Buniča.
Na Radiu Ognjišče smo v desetletjih svojega oddajanja razvili številne dobre ideje, ki dobivajo posnemovalce. Pri nas pa dolgo tradicijo. Med izvirnimi pristopi za bližnje vezi s poslušalci, je tudi ideja skupnega nekajdnevnega preživljanja počitniških dni. Od kod neizčrpen vir inovativnosti za prijetnejše skupno bivanja, smo vprašali Marjana Buniča.
Na dan jubilejne izvedbe festivala Ritem srca smo z Luko Novakom, kuharskim mojstrom, govorili o inovativnosti v kuhinji, pri sestavljanju novih jedi, ter o dobrih okusih, s katerimi je postregel obiskovalcem festivala.
Na dan jubilejne izvedbe festivala Ritem srca smo z Luko Novakom, kuharskim mojstrom, govorili o inovativnosti v kuhinji, pri sestavljanju novih jedi, ter o dobrih okusih, s katerimi je postregel obiskovalcem festivala.
Kmetija Pustotnik iz Poljanske doline prepleta inovativnost in tradicijo, družinsko izročilo sirarstva in korake prihodnosti, izstopa njihovo povezovanje več sosednjih kmetij. Pred mikrofon smo povabili Milana Brenceta, ki ga naši poslušalci dobro poznajo.
Kmetija Pustotnik iz Poljanske doline prepleta inovativnost in tradicijo, družinsko izročilo sirarstva in korake prihodnosti, izstopa njihovo povezovanje več sosednjih kmetij. Pred mikrofon smo povabili Milana Brenceta, ki ga naši poslušalci dobro poznajo.
Elizabeta Tomac je vsestransko ustvarjalna dijakinja Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani, uspešna v šoli, odlična violinistka, poje v mešanem komornem zboru, zanimajo jo različni jeziki, v razredu vodi različne projekte (na pevskem festivalu je razred pod njeno taktirko tudi zmagal), v dijaški skupnosti ŠKG je referentka za kulturo oz. desna roka predsednice DS … Zmagala je na prevajalskem tekmovanju https://www.stanislav.si/skg/juvenes-translatores-2022/, več o njej tudi v intervjuju na Iskreni.net.
Elizabeta Tomac je vsestransko ustvarjalna dijakinja Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani, uspešna v šoli, odlična violinistka, poje v mešanem komornem zboru, zanimajo jo različni jeziki, v razredu vodi različne projekte (na pevskem festivalu je razred pod njeno taktirko tudi zmagal), v dijaški skupnosti ŠKG je referentka za kulturo oz. desna roka predsednice DS … Zmagala je na prevajalskem tekmovanju https://www.stanislav.si/skg/juvenes-translatores-2022/, več o njej tudi v intervjuju na Iskreni.net.
Mag. Edita Krajnović, direktorica družbe Mediade, soustanoviteljica projekta Inženirke in inženirji bomo!, je spodbudila za izbor poklicne poti v svetu inženirkih dejavnosti. Ob začetku Informative v letu 2023 in pred Informativnimi dnevi smo v pogovoru spodbudili k izbiri tehnoloških in naravoslovnih poklicev ter k razvijanju inovativnosti med dijaki. Omenjeno bo vodilo k dvigovanju dodane vrednosti in konkurenčnosti. Mlade spodbujajo k razmisleku: v čem sem dober, kaj me veseli in kaj okolje potrebuje? Dobri rezultati njihovega dela se kažejo v povišanem interesu za tehnične in naravoslovne poklice.
Mag. Edita Krajnović, direktorica družbe Mediade, soustanoviteljica projekta Inženirke in inženirji bomo!, je spodbudila za izbor poklicne poti v svetu inženirkih dejavnosti. Ob začetku Informative v letu 2023 in pred Informativnimi dnevi smo v pogovoru spodbudili k izbiri tehnoloških in naravoslovnih poklicev ter k razvijanju inovativnosti med dijaki. Omenjeno bo vodilo k dvigovanju dodane vrednosti in konkurenčnosti. Mlade spodbujajo k razmisleku: v čem sem dober, kaj me veseli in kaj okolje potrebuje? Dobri rezultati njihovega dela se kažejo v povišanem interesu za tehnične in naravoslovne poklice.
Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.
V oddaji Za življenje smo z dr. Katarino Kompan Erzar razmišljali o sv. Frančišku in sv. Klari, kako nas svetnika nagovarjata v današnjem času, zakaj in kako nas molitev umiri in na kakšne način poveže z Bogom.
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil duhovnik mag. Branko Cestnik. Oddaja je potekala ravno na materinski dan, ki je letos sovpadal z začetkom velikega tedna. To nam ponuja tudi veliko iztočnic za naš pogovor vključno s temami družine ob sklepu Tedna družine in seveda našega Radijskega misijona, ki smo ga uspešno zaključili v Assisiju.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.