Is podcast
Gost oddaje je bil Janko Le Ulaga, ki se je pred približno desetletjem zaradi službe iz Slovenije preselil na Kitajsko. Njegova odločitev je bila lažja, saj ima ob slovenskih tudi kitajske korenine, zdaj pa že več kot desetletje živi v Šanghaju. V oddaji je spregovoril o življenju in delu v tujini, pa tudi drugačnih navadah, kulturi in naravi.
Gost oddaje je bil Janko Le Ulaga, ki se je pred približno desetletjem zaradi službe iz Slovenije preselil na Kitajsko. Njegova odločitev je bila lažja, saj ima ob slovenskih tudi kitajske korenine, zdaj pa že več kot desetletje živi v Šanghaju. V oddaji je spregovoril o življenju in delu v tujini, pa tudi drugačnih navadah, kulturi in naravi.
V oddaji smo pogledali v Senegal, kjer od novembra leta 2021 deluje sestra Zorica Blagotinšek. V oddaji je med drugim spregovorila o nekoliko drugačnem načinu praznovanja velikonočnih praznikov v tej zahodno afriški državi, tamkajšnjem delovanju uršulink, pa tudi samem življenju v Senegalu, kjer sta drugačni tako narava kot kultura.
V oddaji smo pogledali v Senegal, kjer od novembra leta 2021 deluje sestra Zorica Blagotinšek. V oddaji je med drugim spregovorila o nekoliko drugačnem načinu praznovanja velikonočnih praznikov v tej zahodno afriški državi, tamkajšnjem delovanju uršulink, pa tudi samem življenju v Senegalu, kjer sta drugačni tako narava kot kultura.
Gostili smo Olgo Tsigarida Omerzo, ki se je pred skoraj 60-imi leti preselila v Grčijo, večji del življenja pa je preživela v predmestju Aten. V Ljubljani je študirala germanistiko, v Grčiji pa opravila še izobraževanje za turistično vodnico. Razlog za selitev je bila, tako kot v veliko primerih, ljubezen.
Gostili smo Olgo Tsigarida Omerzo, ki se je pred skoraj 60-imi leti preselila v Grčijo, večji del življenja pa je preživela v predmestju Aten. V Ljubljani je študirala germanistiko, v Grčiji pa opravila še izobraževanje za turistično vodnico. Razlog za selitev je bila, tako kot v veliko primerih, ljubezen.
Gostili smo Simona Trussevicha, ki se je z družino pred približno desetletjem iz Kazahstana preselil v Slovenijo. Do nedavnega je vodil Dijaško organizacijo Slovenije, trenutno pa je na čelu Medgeneracijske koalicije Slovenije. V oddaji je spregovoril o navajanju na življenje v Sloveniji, posebnostih Kazahstana, pa tudi nekaterih primerjavah med državama.
Gostili smo Simona Trussevicha, ki se je z družino pred približno desetletjem iz Kazahstana preselil v Slovenijo. Do nedavnega je vodil Dijaško organizacijo Slovenije, trenutno pa je na čelu Medgeneracijske koalicije Slovenije. V oddaji je spregovoril o navajanju na življenje v Sloveniji, posebnostih Kazahstana, pa tudi nekaterih primerjavah med državama.
Gostili smo Jano Dular Wangombe, mamo, ženo, humanitarko in pravnico, ki je leta 2011 v Malaviju ustanovila humanitarno organizacijo ELA. Ta pomaga otrokom s posebnimi potrebami, mladostnikom in ženskam. Gostja trenutno živi v Keniji, kamor je razširila humanitarno delovanje. V oddaji je spregovorila o življenju ter delu na afriški celini.
Gostili smo Jano Dular Wangombe, mamo, ženo, humanitarko in pravnico, ki je leta 2011 v Malaviju ustanovila humanitarno organizacijo ELA. Ta pomaga otrokom s posebnimi potrebami, mladostnikom in ženskam. Gostja trenutno živi v Keniji, kamor je razširila humanitarno delovanje. V oddaji je spregovorila o življenju ter delu na afriški celini.
Spomnili smo se preteklih oddaj, kjer smo gostili Slovence, ki so se preseli v tujino, ali tja odšli zgolj na študij oziroma delo. Med njimi so bili zdravnik Peter Kiraly, arhitektka Ana Rozman, glasbenica Lana Petrovič in grafična oblikovalka Andreja Valtanen. Slišali pa ste lahko tudi tujce, ki jih je pot zanesla v Slovenijo, med drugimi Portugalca Filipa de Almeido, Litovko Ono Čepaiytite Gams, Britanca Iana Samuela in Kubanko Lucy Constante.
Spomnili smo se preteklih oddaj, kjer smo gostili Slovence, ki so se preseli v tujino, ali tja odšli zgolj na študij oziroma delo. Med njimi so bili zdravnik Peter Kiraly, arhitektka Ana Rozman, glasbenica Lana Petrovič in grafična oblikovalka Andreja Valtanen. Slišali pa ste lahko tudi tujce, ki jih je pot zanesla v Slovenijo, med drugimi Portugalca Filipa de Almeido, Litovko Ono Čepaiytite Gams, Britanca Iana Samuela in Kubanko Lucy Constante.
Gostili smo Filipa Nordina, ki prihaja iz Švedske, in Marjorie Moura, ki je iz Brazilije. V Slovenijo sta prišla kot taizéjska prostovoljca in že od sredine septembra pomagata pri pripravah na Evropsko srečanje mladih, ki ga bo od 28. decembra do 1. januarja prihodnje leto gostila Ljubljana. V oddaji sta spregovorila o pripravah na srečanje in o doživljanju Slovenije in Slovencev.
Gostili smo Filipa Nordina, ki prihaja iz Švedske, in Marjorie Moura, ki je iz Brazilije. V Slovenijo sta prišla kot taizéjska prostovoljca in že od sredine septembra pomagata pri pripravah na Evropsko srečanje mladih, ki ga bo od 28. decembra do 1. januarja prihodnje leto gostila Ljubljana. V oddaji sta spregovorila o pripravah na srečanje in o doživljanju Slovenije in Slovencev.
Gostili smo Ano Rozman, ki jo je pot v tujino prvič vodila že pri 21 letih, ko je šla na študijsko izmenjavo na Dansko. Nato je študijsko prakso opravljala v Švici, na meji s Francijo, in se zaljubila v to državo ter se v Lyon odpravila še na magistrski študij. V oddaji je spregovorila o študiju in delu v tujini.
Gostili smo Ano Rozman, ki jo je pot v tujino prvič vodila že pri 21 letih, ko je šla na študijsko izmenjavo na Dansko. Nato je študijsko prakso opravljala v Švici, na meji s Francijo, in se zaljubila v to državo ter se v Lyon odpravila še na magistrski študij. V oddaji je spregovorila o študiju in delu v tujini.
V oddaji Z ljudmi na poti gostimo Slovence, ki živijo v tujini, in tujce, ki so se preselili v Slovenijo. Z njimi se pogovarjamo o tem, kako so sprejeti, kako doživljajo državo in prebivalce, s kakšnimi težavami so bili soočeni pri učenju jezika, zaposlovanju in na drugih področjih. V oddajah tako na eni strani predstavljamo določene posebnosti držav in narodov, na drugi strani pa poslušalcem dajemo vpogled tudi v to, kaj spodbudi številne Slovence, da si prihodnost ustvarijo v tujini.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Živel je kralj, ki mu je šlo vse narobe; zbral je ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.