Is podcast
Včasih je v življenju potrebno storiti nekaj, kar še nikoli nismo, da tako zadihamo in spustimo v svoje življenje svežino. To prav gotovo velja za program oz. duhovne vaje V Njegovem objemu, ki so namenjene tistim, ki trpijo zaradi izgube otroka. To je lahko spontani splav, prometna nesreča, samomor ali neozdravljiva bolezen. Ekipa sočutnih in iskrenih spremljevalcev pomaga, da žalujoči odpre srce Božji milosti.
Včasih je v življenju potrebno storiti nekaj, kar še nikoli nismo, da tako zadihamo in spustimo v svoje življenje svežino. To prav gotovo velja za program oz. duhovne vaje V Njegovem objemu, ki so namenjene tistim, ki trpijo zaradi izgube otroka. To je lahko spontani splav, prometna nesreča, samomor ali neozdravljiva bolezen. Ekipa sočutnih in iskrenih spremljevalcev pomaga, da žalujoči odpre srce Božji milosti.
Včasih je v življenju potrebno storiti nekaj, kar še nikoli nismo, da tako zadihamo in spustimo v svoje življenje svežino. To prav gotovo velja za program oz. duhovne vaje V Njegovem objemu, ki so namenjene tistim, ki trpijo zaradi izgube otroka. To je lahko spontani splav, prometna nesreča, samomor ali neozdravljiva bolezen. Ekipa sočutnih in iskrenih spremljevalcev pomaga, da žalujoči odpre srce Božji milosti.
Naš gost, stalni diakon Matic Vidic, ki deluje pastoralno tudi med Romi je povedal, kako on vidi dokaj težavno sobivanje Romov z drugimi lokalnimi prebivalci na Dolenjskem.
Naš gost, stalni diakon Matic Vidic, ki deluje pastoralno tudi med Romi je povedal, kako on vidi dokaj težavno sobivanje Romov z drugimi lokalnimi prebivalci na Dolenjskem.
8. aprila smo obeležili Svetovni dan Romov. Med našimi Romi na Dolenjskem deluje stalni diakon Matic Vidic, ki sebe poimenuje kar romski misijonar. Kako je sploh začel delati z njimi in zakaj imajo Romi tako zelo slabo samopodobo, ki jim onemogoča razvoj?
8. aprila smo obeležili Svetovni dan Romov. Med našimi Romi na Dolenjskem deluje stalni diakon Matic Vidic, ki sebe poimenuje kar romski misijonar. Kako je sploh začel delati z njimi in zakaj imajo Romi tako zelo slabo samopodobo, ki jim onemogoča razvoj?
Govorili smo o posvojitvah otrok in 30-letnici društva posvojiteljskih družin Deteljica. V teh letih so se marsičesa naučili. Sem spada tudi zavedanje o včasih nerealnih ali idealiziranih pričakovanjih posvojiteljev, ki premalo pomislijo na potrebe otroka, saj so otroci pri posvojitvah lahko že večji in imajo že življenjske izkušnje. Gostili smo Marijo Podbevšek Kališnik in dr. Viktorijo Bevc.
Govorili smo o posvojitvah otrok in 30-letnici društva posvojiteljskih družin Deteljica. V teh letih so se marsičesa naučili. Sem spada tudi zavedanje o včasih nerealnih ali idealiziranih pričakovanjih posvojiteljev, ki premalo pomislijo na potrebe otroka, saj so otroci pri posvojitvah lahko že večji in imajo že življenjske izkušnje. Gostili smo Marijo Podbevšek Kališnik in dr. Viktorijo Bevc.
Pri procesu posvojitve otroka sta pomembna čas in dobro pripravo, za kar skrbijo med drugim tudi v Društvu Deteljica. Naši gostji sta bili Marija Podbevšek Kališnik in dr. Viktorija Bevc ki pravita, da je namen posvojitve dobrobit otroka in ne zapolnitev praznine posvojiteljskega para. Ob tem opozarjata, da posvojen otrok ini nepopisan list papirja, saj ima že izkušnjo zapuščenosti.
Pri procesu posvojitve otroka sta pomembna čas in dobro pripravo, za kar skrbijo med drugim tudi v Društvu Deteljica. Naši gostji sta bili Marija Podbevšek Kališnik in dr. Viktorija Bevc ki pravita, da je namen posvojitve dobrobit otroka in ne zapolnitev praznine posvojiteljskega para. Ob tem opozarjata, da posvojen otrok ini nepopisan list papirja, saj ima že izkušnjo zapuščenosti.
Številnim ženskam ni dano, da bi postale matere po naravni poti. Zato smo v odprli vprašanje, kaj pomeni sprejeti otroka v posvojitev, kako pred tem predelati svoje bolečine in zakaj anonimnost ni najboljša izbira. Iz društva posvojiteljskih družin Deteljica je bila naša gostja dr. Viktorija Bevc.
Številnim ženskam ni dano, da bi postale matere po naravni poti. Zato smo v odprli vprašanje, kaj pomeni sprejeti otroka v posvojitev, kako pred tem predelati svoje bolečine in zakaj anonimnost ni najboljša izbira. Iz društva posvojiteljskih družin Deteljica je bila naša gostja dr. Viktorija Bevc.
V petku velikonočne osmine smo prisluhnili skoraj 90. letni gospe Bredi, ki že četrto leto živi v Domu starejših Deos Medvode. Zanimalo nas je, ali se je postni čas in čas priprave na veliko noč kaj poznal v utripu življenja v Domu.
V petku velikonočne osmine smo prisluhnili skoraj 90. letni gospe Bredi, ki že četrto leto živi v Domu starejših Deos Medvode. Zanimalo nas je, ali se je postni čas in čas priprave na veliko noč kaj poznal v utripu življenja v Domu.
Kako so praznovale sestre salezijanke v Šmihelu pri Novem mestu, nam je povedala s. Damijana Tramte.
Kako so praznovale sestre salezijanke v Šmihelu pri Novem mestu, nam je povedala s. Damijana Tramte.
V velikonočnem ponedeljku je rubrika Življenje išče pot poromala v Emavs k sestram karmeličankam v Soro. S. Monika Benedik nam je spregovorila o njihovem načinu preživljanja postnega časa in o liturgiji Svetega Tridnevja. Zanimalo nas je tudi, ali je na njihovem jedilniku velikonočna šunka. saj vemo, da kontemplativni redovi ne uživajo mesa.
V velikonočnem ponedeljku je rubrika Življenje išče pot poromala v Emavs k sestram karmeličankam v Soro. S. Monika Benedik nam je spregovorila o njihovem načinu preživljanja postnega časa in o liturgiji Svetega Tridnevja. Zanimalo nas je tudi, ali je na njihovem jedilniku velikonočna šunka. saj vemo, da kontemplativni redovi ne uživajo mesa.
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom, razveljavilo del zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Lani 12. maja, prav na obletnico ustanovitve te največje kmečke stanovske organizacije, ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda, s prvopodpisano takrat še poslanko Matejo Čalušić. V nedeljski kemtijski oddaji smo pogledali v ozadje dogajanja in strnili odzive nanj.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas. Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče