Is podcast Sv. Janez od križa Is podcast
Sv. Janez od križa

Jure Sešek

duhovnost spomin

14. 12. 2019
Sv. Janez od križa

Jure Sešek

VEČ ...|14. 12. 2019
Sv. Janez od križa

Jure Sešek

duhovnostspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|23. 4. 2024
Sv. Jurij

Med 14-imi priprošnjiki v stiski je tudi sv. Jurij. Postal je pravi ljudski svetnik in …

Sv. Jurij

Med 14-imi priprošnjiki v stiski je tudi sv. Jurij. Postal je pravi ljudski svetnik in …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Jurij

Med 14-imi priprošnjiki v stiski je tudi sv. Jurij. Postal je pravi ljudski svetnik in …

VEČ ...|23. 4. 2024
Sv. Jurij

Med 14-imi priprošnjiki v stiski je tudi sv. Jurij. Postal je pravi ljudski svetnik in …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|22. 4. 2024
Sv. Leonid

Leonid je oče učenjaka Origena, ki je s svojimi več sto spisi močno zaznamoval cerkveno zgodovino. Žrtvoval je življenje za …

Sv. Leonid

Leonid je oče učenjaka Origena, ki je s svojimi več sto spisi močno zaznamoval cerkveno zgodovino. Žrtvoval je življenje za …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Leonid

Leonid je oče učenjaka Origena, ki je s svojimi več sto spisi močno zaznamoval cerkveno zgodovino. Žrtvoval je življenje za …

VEČ ...|22. 4. 2024
Sv. Leonid

Leonid je oče učenjaka Origena, ki je s svojimi več sto spisi močno zaznamoval cerkveno zgodovino. Žrtvoval je življenje za …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|21. 4. 2024
Sv. Anzelm

Dosegel je čast cerkvenega učitelja. Živel je v 11. stoletju; sin lombardskega plemiča v …

Sv. Anzelm

Dosegel je čast cerkvenega učitelja. Živel je v 11. stoletju; sin lombardskega plemiča v …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Anzelm

Dosegel je čast cerkvenega učitelja. Živel je v 11. stoletju; sin lombardskega plemiča v …

VEČ ...|21. 4. 2024
Sv. Anzelm

Dosegel je čast cerkvenega učitelja. Živel je v 11. stoletju; sin lombardskega plemiča v …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|20. 4. 2024
Sv. Hildegunda

Živela je v 12. stoletju na Nemškem in cistercijani so bili prepričani, da je …

Sv. Hildegunda

Živela je v 12. stoletju na Nemškem in cistercijani so bili prepričani, da je …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Hildegunda

Živela je v 12. stoletju na Nemškem in cistercijani so bili prepričani, da je …

VEČ ...|20. 4. 2024
Sv. Hildegunda

Živela je v 12. stoletju na Nemškem in cistercijani so bili prepričani, da je …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|19. 4. 2024
Sv. Leon IX.

Reformatorski papež Leon IX. velja za najpomembnejšega nemškega papeža v srednjem …

Sv. Leon IX.

Reformatorski papež Leon IX. velja za najpomembnejšega nemškega papeža v srednjem …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Leon IX.

Reformatorski papež Leon IX. velja za najpomembnejšega nemškega papeža v srednjem …

VEČ ...|19. 4. 2024
Sv. Leon IX.

Reformatorski papež Leon IX. velja za najpomembnejšega nemškega papeža v srednjem …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|18. 4. 2024
Sv. Apolonij

Današnji godovnjak je bil verjetno senator, vsekakor pa ugleden rimski …

Sv. Apolonij

Današnji godovnjak je bil verjetno senator, vsekakor pa ugleden rimski …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Apolonij

Današnji godovnjak je bil verjetno senator, vsekakor pa ugleden rimski …

VEČ ...|18. 4. 2024
Sv. Apolonij

Današnji godovnjak je bil verjetno senator, vsekakor pa ugleden rimski …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|17. 4. 2024
Sv. Katarina Tekakvita

Papež Janez Pavel II. je leta 1980 razglasil za blaženo prvo Indijanko. Vzgojili so jo …

Sv. Katarina Tekakvita

Papež Janez Pavel II. je leta 1980 razglasil za blaženo prvo Indijanko. Vzgojili so jo …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Katarina Tekakvita

Papež Janez Pavel II. je leta 1980 razglasil za blaženo prvo Indijanko. Vzgojili so jo …

VEČ ...|17. 4. 2024
Sv. Katarina Tekakvita

Papež Janez Pavel II. je leta 1980 razglasil za blaženo prvo Indijanko. Vzgojili so jo …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|16. 4. 2024
Sv. Bernarda Lurška

Brez Božje Matere in Bernardke ne bi bilo Lurda, kakršnega poznamo od …

Sv. Bernarda Lurška

Brez Božje Matere in Bernardke ne bi bilo Lurda, kakršnega poznamo od …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Bernarda Lurška

Brez Božje Matere in Bernardke ne bi bilo Lurda, kakršnega poznamo od …

VEČ ...|16. 4. 2024
Sv. Bernarda Lurška

Brez Božje Matere in Bernardke ne bi bilo Lurda, kakršnega poznamo od …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Kratka predstavitev svetnika oz. svetnice, ki ima godovni praznik.

Berta Golob

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|17. 4. 2024
Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjeevropski parlamentinfovolitvekomentar

Kmetijska oddaja

VEČ ...|21. 4. 2024
O podnebni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice in pozebi

Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.

O podnebni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice in pozebi

Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.

Robert Božič

kmetijstvosodba ESČPmrazpozeba

Doživetja narave

VEČ ...|19. 4. 2024
Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Blaž Lesnik

planinstvonaravaSPDTvertikalaplaninsko društvo Trst

Za življenje

VEČ ...|20. 4. 2024
Vrednote v zakonu

Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju. 

Vrednote v zakonu

Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Sol in luč

VEČ ...|23. 4. 2024
Stefanie Stahl: Kdo smo

Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.

Stefanie Stahl: Kdo smo

Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

odnosidružba

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 4. 2024
6. koncert Sakralnega abonmaja

Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.

 

6. koncert Sakralnega abonmaja

Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.

 

Jože Bartolj

kulturaglasbasakralni abonmaAmbrož ČopiKomorni zbor Konservatorija za glasbo in balet

Komentar Časnik.si

VEČ ...|24. 4. 2024
Andrej Tomelj: Novinarske iveri in bruna

Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.

Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.

Andrej Tomelj: Novinarske iveri in bruna

Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.

Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.

komentarnovinarkanovinarobsodbanestrokovnostneprimerno ravnanjeNovinarsko častno razsodiščepristojnostiodgovornostmedijska krajina

Spominjamo se

VEČ ...|24. 4. 2024
Spominjamo se dne 24. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|24. 4. 2024
Pica

Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.  

Pica

Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.  

Matjaž Merljak

kuhajmo