Is podcast
Evropska in naša slovenska kultura danes živita veliko soboto. Kdor zdrži v predpeklu Božjega molka, bo dočakal nedeljo, kot dar. V njeni moči bo obvladal trpljenje, ker bo imel vizijo vstajenjske nedelje, razvijal bo empatijo, solidarnost, so-čutenje enako kot svobodo. To je antropološko sporočilo. Podrobneje o razlagah ozadja takšne misli, pa v celotnem pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem.
Evropska in naša slovenska kultura danes živita veliko soboto. Kdor zdrži v predpeklu Božjega molka, bo dočakal nedeljo, kot dar. V njeni moči bo obvladal trpljenje, ker bo imel vizijo vstajenjske nedelje, razvijal bo empatijo, solidarnost, so-čutenje enako kot svobodo. To je antropološko sporočilo. Podrobneje o razlagah ozadja takšne misli, pa v celotnem pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem.
Dr. Jože Ramovš je soavtor oddaj, s katerim se srečujemo v radijskem etru vsak drugi mesec, ob četrtih torkovih večerih. Pred februarskim dnevom kulture in svetovnim dnevom maternega jezika, ki ga obeležujemo enaindvajsetega februarja, smo razmišljali o vlogi in pomenu jezika v sožitju. Jezik nastaja in se razvija z nami vred, je sestavni del naše človeškosti, materinščina vsekakor ni nekaj samoumevnega. Raba jezika je ključna za to, v kakšnih medsebojnih odnosih smo in bomo.
Dr. Jože Ramovš je soavtor oddaj, s katerim se srečujemo v radijskem etru vsak drugi mesec, ob četrtih torkovih večerih. Pred februarskim dnevom kulture in svetovnim dnevom maternega jezika, ki ga obeležujemo enaindvajsetega februarja, smo razmišljali o vlogi in pomenu jezika v sožitju. Jezik nastaja in se razvija z nami vred, je sestavni del naše človeškosti, materinščina vsekakor ni nekaj samoumevnega. Raba jezika je ključna za to, v kakšnih medsebojnih odnosih smo in bomo.
V sklopu rednih oddaj z dr. Jožetom Ramovšem smo v prazničnem večeru ob devetindvajseti obletnici našega rednega oddajanja, neprekinjeno štiriindvajset let, izpostavili nekaj dobrih praks sožitja med radiem in poslušalci. Prostor, ki ga soustvarjamo, številnim pomeni uteho, prinaša bližino in osmišlja tudi trenutke osamljenosti in preizkušenj. V tem smo gotovo unikum slovenskega medijskega prostora. V nadaljevanju pa je dr. Ramovš razvil misel o pomenu in vsebini praznika ter praznovanja.
V sklopu rednih oddaj z dr. Jožetom Ramovšem smo v prazničnem večeru ob devetindvajseti obletnici našega rednega oddajanja, neprekinjeno štiriindvajset let, izpostavili nekaj dobrih praks sožitja med radiem in poslušalci. Prostor, ki ga soustvarjamo, številnim pomeni uteho, prinaša bližino in osmišlja tudi trenutke osamljenosti in preizkušenj. V tem smo gotovo unikum slovenskega medijskega prostora. V nadaljevanju pa je dr. Ramovš razvil misel o pomenu in vsebini praznika ter praznovanja.
V oddaji, ki jo že vrsto let ustvarjamo s prof. dr. Jožetom Ramovšem, smo po Slomškovi nedelji razmišljali o pomenu vseživljenjskega učenja, o vrednotah, ki osrečujejo in gradijo kakovostnejše sobivanje. Ob navdihu Slomškovih misli in na drugi strani sodobnih dognanjih, kaj nas v duhu resnično vodi v prihodnost.
V oddaji, ki jo že vrsto let ustvarjamo s prof. dr. Jožetom Ramovšem, smo po Slomškovi nedelji razmišljali o pomenu vseživljenjskega učenja, o vrednotah, ki osrečujejo in gradijo kakovostnejše sobivanje. Ob navdihu Slomškovih misli in na drugi strani sodobnih dognanjih, kaj nas v duhu resnično vodi v prihodnost.
S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o utrjevanju pozitivnega odnosa do življenja, ki je večje od nas. Vsebine pogovorov so obrazložene tudi v njegovi knjigi Za sožitje. Ob junijskem prazniku državnosti pa v pogovoru ovrednotili tudi pomen in vlogo narodne zavesti, pripadnosti domovini, narodu, kulturi, jeziku, tudi družini, v katerih smo zakoreninjeni. To je podstat, ki daje smisel. Ljudje se razvijamo do poslednjega dne, tudi v starosti. Tretje obdobje je ravno tako pomembno kot predhodna, otroštvo in aktivna delovna doba. Kako starosti dati smisel, slišite v razmišljanjih našega sogovornika.
S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o utrjevanju pozitivnega odnosa do življenja, ki je večje od nas. Vsebine pogovorov so obrazložene tudi v njegovi knjigi Za sožitje. Ob junijskem prazniku državnosti pa v pogovoru ovrednotili tudi pomen in vlogo narodne zavesti, pripadnosti domovini, narodu, kulturi, jeziku, tudi družini, v katerih smo zakoreninjeni. To je podstat, ki daje smisel. Ljudje se razvijamo do poslednjega dne, tudi v starosti. Tretje obdobje je ravno tako pomembno kot predhodna, otroštvo in aktivna delovna doba. Kako starosti dati smisel, slišite v razmišljanjih našega sogovornika.
S prof. dr. Jožetom Ramovšem iz Inštituta Antona Trstenjaka smo v sklopu oddaj Za sožitje v marcu, ker je v tem mesecu več prazničnih poudarkov o materinstvu, očetovstvu, ženah, možeh, govorili o partnerskem odnosu, ki je temelj vseh ostalih. Dve naravi sta, oče in mati, oba morata znati tako poslušati kot pripovedovati. Če brišemo meje in ni jasnosti v partnerski vlogi med moškim in žensko, če ne znamo poslušati, ne dobro povedati, nastane kaos. Prepoznate vzorec? Kako gradimo partnerski odnos in ga negujemo, da ostaneta mož in žena skupaj, da se njuna ljubezen utrjuje, vse življenje, je bil osnovni poudarek tokratnega pogovora.
S prof. dr. Jožetom Ramovšem iz Inštituta Antona Trstenjaka smo v sklopu oddaj Za sožitje v marcu, ker je v tem mesecu več prazničnih poudarkov o materinstvu, očetovstvu, ženah, možeh, govorili o partnerskem odnosu, ki je temelj vseh ostalih. Dve naravi sta, oče in mati, oba morata znati tako poslušati kot pripovedovati. Če brišemo meje in ni jasnosti v partnerski vlogi med moškim in žensko, če ne znamo poslušati, ne dobro povedati, nastane kaos. Prepoznate vzorec? Kako gradimo partnerski odnos in ga negujemo, da ostaneta mož in žena skupaj, da se njuna ljubezen utrjuje, vse življenje, je bil osnovni poudarek tokratnega pogovora.
V sklopu oddaj, ki jih že vrsto let redno pripravljamo s prof. dr. Jožetom Ramovšem, z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, nadaljujemo pogovor o spodbujanju lastnega razvoja. Strli smo nekaj stereotipov o starosti. Če omenimo le dva od najpogostejših, prvega, da je starost čas nazadovanja, ko ne moremo ničesar bistvenega več storiti in drugega, da s starostjo pride tudi modrost. Razblinili pa smo tudi prenekatero iluzijo. Vedno lahko kaj naredimo, da smo zadovoljnejši s seboj in dobro v odnosih z drugimi.
V sklopu oddaj, ki jih že vrsto let redno pripravljamo s prof. dr. Jožetom Ramovšem, z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, nadaljujemo pogovor o spodbujanju lastnega razvoja. Strli smo nekaj stereotipov o starosti. Če omenimo le dva od najpogostejših, prvega, da je starost čas nazadovanja, ko ne moremo ničesar bistvenega več storiti in drugega, da s starostjo pride tudi modrost. Razblinili pa smo tudi prenekatero iluzijo. Vedno lahko kaj naredimo, da smo zadovoljnejši s seboj in dobro v odnosih z drugimi.
V sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o alkoholizmu, ki je zelo kompleksen problem sodobne družbe. Vzrokov je veliko, zakaj posameznik postane zasvojen z alkoholom. Bistrina, strokovnost in razgledanost sogovornika, tudi avtorja več knjig o alkoholizmu, se ne utaplja v analizah in teorijah, ki na papirju morda še zdržijo, v praksi pa so si primeri med seboj tako različni, kot smo si različni ljudje, in je treba v reševanje alkoholizma v naši družbi vpeti vse mogoče strokovne vede ter delovati na dolgi rok. Tudi na Inštitutu Antona Trstenjaka lahko najdete več informacij.
V sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o alkoholizmu, ki je zelo kompleksen problem sodobne družbe. Vzrokov je veliko, zakaj posameznik postane zasvojen z alkoholom. Bistrina, strokovnost in razgledanost sogovornika, tudi avtorja več knjig o alkoholizmu, se ne utaplja v analizah in teorijah, ki na papirju morda še zdržijo, v praksi pa so si primeri med seboj tako različni, kot smo si različni ljudje, in je treba v reševanje alkoholizma v naši družbi vpeti vse mogoče strokovne vede ter delovati na dolgi rok. Tudi na Inštitutu Antona Trstenjaka lahko najdete več informacij.
Skrb za lepo sožitje v družbi in dolgotrajna oskrba sta bili dolga desetletja vsebini na stranskem tiru. Zavedanje o pomenu tega področja se je začelo prebujati ob spoznanju vse bolj starajoče družbe. V oddajah Za sožitje zato, z razmišljanji antropologa dr. Jožeta Ramovša, spodbujamo k lepšim in kakovostnejšim medsebojnim odnosom.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
V prostorih župnijskega doma na Dobrovi je od danes na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Na ogled bo do nedelje, 12. maja. V torek, 23. aprila ob 19.45, bo ob razstavi organizirano tudi predavanje dr. Helene Jaklitsch. Spregovorila bo o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. Takrat bo na voljo tudi fotografska monografija Rojstvo novih domovin, ki preko obširne zgodovinske študije in arhivskih fotografij spregovori o tem zamolčanem obdobju slovenske zgodovine. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. april 2024 ob 05-ih
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče