Is podcast
Ob vsaki smrti velikega človeka, človeka z veliko začetnico, obširnim in poglobljenim znanjem, se vprašam: „Pa ima naslednika? Ga je vzgojil? Je še kje kdo takšen?« Podobna vprašanja so se mi porajala ob nedavni smrti sodnika, nekdanjega predsednika Ustavnega sodišča, ministra in še kaj... doktorja Lovra Šturma.
Ob vsaki smrti velikega človeka, človeka z veliko začetnico, obširnim in poglobljenim znanjem, se vprašam: „Pa ima naslednika? Ga je vzgojil? Je še kje kdo takšen?« Podobna vprašanja so se mi porajala ob nedavni smrti sodnika, nekdanjega predsednika Ustavnega sodišča, ministra in še kaj... doktorja Lovra Šturma.
Ob vsaki smrti velikega človeka, človeka z veliko začetnico, obširnim in poglobljenim znanjem, se vprašam: „Pa ima naslednika? Ga je vzgojil? Je še kje kdo takšen?« Podobna vprašanja so se mi porajala ob nedavni smrti sodnika, nekdanjega predsednika Ustavnega sodišča, ministra in še kaj... doktorja Lovra Šturma.
Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.
Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.
Živimo v hiši skupaj z mamo, ki ima 85 let. Po možganski kapi 11 let nazaj se je življenje zanjo močno spremenilo. Spremenilo se je tudi za tiste, ki živimo z njo in skrbimo zanjo: to sta sestrina in naša družina. Mami že nekaj let sama skoraj ničesar več ne zmore. Lahko pije in si kaj nese v usta, ob pomoči naredi nekaj korakov. Pri vsem ostalem rabi našo pomoč. Ne govori prav veliko, razume vse. Živi doma. To je bila od nekdaj njena velika želja. Je izjemno potrpežljiva in dobronamerna. V nedeljo sem praznovala rojstni dan. Mami sem povedala: »Veš, danes imam rojstni dan. Hvala, ker si me rodila.« Ponudila mi je roko, češ, vse najboljše, pomežik in en brezzobi nasmeh. Zobna proteza namreč največkrat počiva v lončku.
Živimo v hiši skupaj z mamo, ki ima 85 let. Po možganski kapi 11 let nazaj se je življenje zanjo močno spremenilo. Spremenilo se je tudi za tiste, ki živimo z njo in skrbimo zanjo: to sta sestrina in naša družina. Mami že nekaj let sama skoraj ničesar več ne zmore. Lahko pije in si kaj nese v usta, ob pomoči naredi nekaj korakov. Pri vsem ostalem rabi našo pomoč. Ne govori prav veliko, razume vse. Živi doma. To je bila od nekdaj njena velika želja. Je izjemno potrpežljiva in dobronamerna. V nedeljo sem praznovala rojstni dan. Mami sem povedala: »Veš, danes imam rojstni dan. Hvala, ker si me rodila.« Ponudila mi je roko, češ, vse najboljše, pomežik in en brezzobi nasmeh. Zobna proteza namreč največkrat počiva v lončku.
Dragi poslušalci, danes bi se rad ustavil pri nekaj mislih o obilju, h katerim me je napeljalo prebiranje knjige Outlive - Preživeti, ki jo je napisal ameriški zdravnik dr. Peter Attia. V njej govori o različnih navadah, tako prehranskih kot tudi življenjskih, ki pripomorejo k bolj zdravemu življenju. In posledično daljšemu. Kot enega glavnih krivcev za mnoge bolezni in stanja pa dr. Attia navaja prav obilje. Kdo bi morda besedi rad dodal prepono pre – torej preobilje. A se zdi, da je naše bitje ustvarjeno za zgolj občasno obilje, vse kar je več kot to, nam v resnici škodi ...
Dragi poslušalci, danes bi se rad ustavil pri nekaj mislih o obilju, h katerim me je napeljalo prebiranje knjige Outlive - Preživeti, ki jo je napisal ameriški zdravnik dr. Peter Attia. V njej govori o različnih navadah, tako prehranskih kot tudi življenjskih, ki pripomorejo k bolj zdravemu življenju. In posledično daljšemu. Kot enega glavnih krivcev za mnoge bolezni in stanja pa dr. Attia navaja prav obilje. Kdo bi morda besedi rad dodal prepono pre – torej preobilje. A se zdi, da je naše bitje ustvarjeno za zgolj občasno obilje, vse kar je več kot to, nam v resnici škodi ...
Družina, toplina, dom. Vse to predstavljata krščanska starša, oče in mati, ki sta imela te dni svoj praznik. Kdo si te topline ne želi? In kje smo kot družba skrenili s poti, da je največja rak rana sodobne družbe osamljenost?
Družina, toplina, dom. Vse to predstavljata krščanska starša, oče in mati, ki sta imela te dni svoj praznik. Kdo si te topline ne želi? In kje smo kot družba skrenili s poti, da je največja rak rana sodobne družbe osamljenost?
Spominjam se svojih šolskih let in prvih srečanj z Assisijem ter duhom svetega Frančiška. Kljub prvotnemu nasprotovanju sem vseeno sprejel ponudbo profesorice za romanje v Assisi, kar je postalo eno najboljših tednov mojega življenja. Ta izkušnja je vplivala tudi na moje delo v radijskem svetu in mi omogočila pomembne stike ter poglobitev v duhovno plat življenja. Zahvaljujem se Assisiju in spoštovani profesorici Veri Pavlič za to neprecenljivo priložnost.
Spominjam se svojih šolskih let in prvih srečanj z Assisijem ter duhom svetega Frančiška. Kljub prvotnemu nasprotovanju sem vseeno sprejel ponudbo profesorice za romanje v Assisi, kar je postalo eno najboljših tednov mojega življenja. Ta izkušnja je vplivala tudi na moje delo v radijskem svetu in mi omogočila pomembne stike ter poglobitev v duhovno plat življenja. Zahvaljujem se Assisiju in spoštovani profesorici Veri Pavlič za to neprecenljivo priložnost.
Zakaj se zdi, da današnja mlada generacija ne vidi smisla in se njeno uporništvo pogosto ne kaže v tem, da bi nekaj v družbi spremenili na bolje? Nase opozarjajo z duševnimi stiskami, ki so v porastu. Je lahko vzgoja za kreposti eden od načinov, da popravimo tečaje, s katerih je padel svet?
Zakaj se zdi, da današnja mlada generacija ne vidi smisla in se njeno uporništvo pogosto ne kaže v tem, da bi nekaj v družbi spremenili na bolje? Nase opozarjajo z duševnimi stiskami, ki so v porastu. Je lahko vzgoja za kreposti eden od načinov, da popravimo tečaje, s katerih je padel svet?
Novinarski poklic je res lep poklic, če ga opravljaš s srcem in v mediju, ki ti to omogoča. Spoznaš vrsto izjemnih ljudi, prisluhneš njihovi življenjski modrosti in se učiš. Vsak dan. No, ja, ne naletiš vedno na pametne ljudi, žal, in tedaj se jezim, bila bi laž, če tega ne bi priznala …
Komentar si lahko v celoti preberete na radio.ognjisce.si.
Novinarski poklic je res lep poklic, če ga opravljaš s srcem in v mediju, ki ti to omogoča. Spoznaš vrsto izjemnih ljudi, prisluhneš njihovi življenjski modrosti in se učiš. Vsak dan. No, ja, ne naletiš vedno na pametne ljudi, žal, in tedaj se jezim, bila bi laž, če tega ne bi priznala …
Komentar si lahko v celoti preberete na radio.ognjisce.si.
Naš pogled je kolumna, ki jo pišejo sodelavci Radia Ognjišče. Pogled je sicer rezerviran za oči. Kot takšen pozna več perspektiv. Ker je »naš«, se trudimo, da ima pogled na dogodke, ki se dotikajo vseh nas, tudi globino, še več, naša želja je, da se naš pogled sreča z vašim.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
V prostorih župnijskega doma na Dobrovi je od danes na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Na ogled bo do nedelje, 12. maja. V torek, 23. aprila ob 19.45, bo ob razstavi organizirano tudi predavanje dr. Helene Jaklitsch. Spregovorila bo o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. Takrat bo na voljo tudi fotografska monografija Rojstvo novih domovin, ki preko obširne zgodovinske študije in arhivskih fotografij spregovori o tem zamolčanem obdobju slovenske zgodovine. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče