Is podcast
Na jubilejni 40. Stični mladih se je v cistercijanskem samostanu Stična zbralo nekaj več kot 2200 mladih. Geslo se je glasilo “Utrdi moje korake” (prim. Ps 40,3). Z vsebino so ustvarjalci nagovarjali predvsem strah in negotovost, ki ju mladi v tem času doživljajo, tako zaradi posledic širjenja koronavirusa kot tudi zaradi pritiskov, ki jih kot kristjani čutijo v današnji družbi. V uvodnem delu srečanja je zbrane pozdravil in nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je ob 40-letnici festivala vročil Zahvalo predsednika Republike Slovenije Stični mladih za dolgoletno dragoceno poslanstvo, ki med mladimi širi in spodbuja vrednote prostovoljstva, sodelovanja, človečnosti in solidarnosti v dobro skupnosti. Zbrane je nagovoril tudi apostolski nuncij msgr. Jean-Marie Antoine Joseph Speich in jih pozdravil v imenu papeža Frančiška. Zatem je nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl v svojem nagovoru vsem zaželel lepo in doživeto Stično. Župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad pa je Stični mladih ob njeni 40-letnici podelil spominski kovanec Prijetno domače. Organizatorji festivala so pripravili pester program, ki se je po uvodnem delu nadaljeval s sveto mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof Cvikl. Nadškof je v pridigi dejal, da je Stična mladih že od samega začetka kraj navezovanja novih prijateljstev in kraj srečevanja z Bogom po zakramentu sprave, po molitvi, predvsem pa pri sveti maši. V popoldanskem času so se odvile številne delavnice, tudi športni turnir. Tekom dneva so imeli udeleženci priložnost za adoracijo, sveto spoved in druženje. Festival se je zaključil z večernim slavilnim koncertom, na katerem so za nepozabno vzdušje poskrbeli skupina Svetnik, Abend in Stična bend z zborom in orkestrom. V oddaji smo zbrali kratke utrinke in izjave s prizorišča.
Na jubilejni 40. Stični mladih se je v cistercijanskem samostanu Stična zbralo nekaj več kot 2200 mladih. Geslo se je glasilo “Utrdi moje korake” (prim. Ps 40,3). Z vsebino so ustvarjalci nagovarjali predvsem strah in negotovost, ki ju mladi v tem času doživljajo, tako zaradi posledic širjenja koronavirusa kot tudi zaradi pritiskov, ki jih kot kristjani čutijo v današnji družbi. V uvodnem delu srečanja je zbrane pozdravil in nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je ob 40-letnici festivala vročil Zahvalo predsednika Republike Slovenije Stični mladih za dolgoletno dragoceno poslanstvo, ki med mladimi širi in spodbuja vrednote prostovoljstva, sodelovanja, človečnosti in solidarnosti v dobro skupnosti. Zbrane je nagovoril tudi apostolski nuncij msgr. Jean-Marie Antoine Joseph Speich in jih pozdravil v imenu papeža Frančiška. Zatem je nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl v svojem nagovoru vsem zaželel lepo in doživeto Stično. Župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad pa je Stični mladih ob njeni 40-letnici podelil spominski kovanec Prijetno domače. Organizatorji festivala so pripravili pester program, ki se je po uvodnem delu nadaljeval s sveto mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof Cvikl. Nadškof je v pridigi dejal, da je Stična mladih že od samega začetka kraj navezovanja novih prijateljstev in kraj srečevanja z Bogom po zakramentu sprave, po molitvi, predvsem pa pri sveti maši. V popoldanskem času so se odvile številne delavnice, tudi športni turnir. Tekom dneva so imeli udeleženci priložnost za adoracijo, sveto spoved in druženje. Festival se je zaključil z večernim slavilnim koncertom, na katerem so za nepozabno vzdušje poskrbeli skupina Svetnik, Abend in Stična bend z zborom in orkestrom. V oddaji smo zbrali kratke utrinke in izjave s prizorišča.
Na jubilejni 40. Stični mladih se je v cistercijanskem samostanu Stična zbralo nekaj več kot 2200 mladih. Geslo se je glasilo “Utrdi moje korake” (prim. Ps 40,3). Z vsebino so ustvarjalci nagovarjali predvsem strah in negotovost, ki ju mladi v tem času doživljajo, tako zaradi posledic širjenja koronavirusa kot tudi zaradi pritiskov, ki jih kot kristjani čutijo v današnji družbi. V uvodnem delu srečanja je zbrane pozdravil in nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je ob 40-letnici festivala vročil Zahvalo predsednika Republike Slovenije Stični mladih za dolgoletno dragoceno poslanstvo, ki med mladimi širi in spodbuja vrednote prostovoljstva, sodelovanja, človečnosti in solidarnosti v dobro skupnosti. Zbrane je nagovoril tudi apostolski nuncij msgr. Jean-Marie Antoine Joseph Speich in jih pozdravil v imenu papeža Frančiška. Zatem je nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl v svojem nagovoru vsem zaželel lepo in doživeto Stično. Župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad pa je Stični mladih ob njeni 40-letnici podelil spominski kovanec Prijetno domače. Organizatorji festivala so pripravili pester program, ki se je po uvodnem delu nadaljeval s sveto mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof Cvikl. Nadškof je v pridigi dejal, da je Stična mladih že od samega začetka kraj navezovanja novih prijateljstev in kraj srečevanja z Bogom po zakramentu sprave, po molitvi, predvsem pa pri sveti maši. V popoldanskem času so se odvile številne delavnice, tudi športni turnir. Tekom dneva so imeli udeleženci priložnost za adoracijo, sveto spoved in druženje. Festival se je zaključil z večernim slavilnim koncertom, na katerem so za nepozabno vzdušje poskrbeli skupina Svetnik, Abend in Stična bend z zborom in orkestrom. V oddaji smo zbrali kratke utrinke in izjave s prizorišča.
Klemen Kraševec, Aljaž Bratina, Aleks Birsa Jogan in Brina Rednjak so opisali svoje doživljanje srečanja z enim najbolj odmevnih podkasterjev katoliškega okolja, ki je obiskal Slovenijo in požel veliko zanimanja. Nekaj njegovih sporočil, premislekov, ki so jih najbolj nagovorili, so podelili z nami.
Klemen Kraševec, Aljaž Bratina, Aleks Birsa Jogan in Brina Rednjak so opisali svoje doživljanje srečanja z enim najbolj odmevnih podkasterjev katoliškega okolja, ki je obiskal Slovenijo in požel veliko zanimanja. Nekaj njegovih sporočil, premislekov, ki so jih najbolj nagovorili, so podelili z nami.
Teologija telesa odgovarja na najbolj pereča vprašanja, s katerimi se srečujejo mladi. Lucija Mihalinec v sklopu Katoliške mladine vodi delavnice, v katerih odpira razmislek in pogovor o ljubezni, spolnosti, telesu, identiteti in smislu življenja. V delavnicah na interaktiven način predstavi temeljne ideje sv. Janeza Pavla II. o človeški ljubezni v Božjem načrtu, in se odzove na konkretna vprašanja udeležencev.
Teologija telesa odgovarja na najbolj pereča vprašanja, s katerimi se srečujejo mladi. Lucija Mihalinec v sklopu Katoliške mladine vodi delavnice, v katerih odpira razmislek in pogovor o ljubezni, spolnosti, telesu, identiteti in smislu življenja. V delavnicah na interaktiven način predstavi temeljne ideje sv. Janeza Pavla II. o človeški ljubezni v Božjem načrtu, in se odzove na konkretna vprašanja udeležencev.
Skupina mladih za pastoralo študentov pri Katoliški mladini pripravlja javne molitve rožnega venca na Kongresnem trgu v Ljubljani. Posamezniki, ki molitev potrebujemo kot živo vodo, se morda tudi zaradi predsodkov - da je izpoved vere le za zaprte skupine in prostore, v molitvi pogosto ne želimo javno izpostavljati. Je molitev v javnosti poseben zgled, kolikšna je njena moč?, smo vprašali Urbana Šifrarja.
Skupina mladih za pastoralo študentov pri Katoliški mladini pripravlja javne molitve rožnega venca na Kongresnem trgu v Ljubljani. Posamezniki, ki molitev potrebujemo kot živo vodo, se morda tudi zaradi predsodkov - da je izpoved vere le za zaprte skupine in prostore, v molitvi pogosto ne želimo javno izpostavljati. Je molitev v javnosti poseben zgled, kolikšna je njena moč?, smo vprašali Urbana Šifrarja.
V sklopu Tedna katoliških šol, ki ga je v letu 2024 koordinirala mariborska Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška smo se z dijaki pogovarjali o utripu in življenju na njihovi gimnaziji in v tamkajšnjem Dijaškem domu, o njihovih načrtih za prihodnost, pa tudi o lepotah in stiskah mladostniškega obdobja, z Niko Štesl, Eno Ano Bohanec, Rebeko Pečnik in Anžetom Lamovškom.
V sklopu Tedna katoliških šol, ki ga je v letu 2024 koordinirala mariborska Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška smo se z dijaki pogovarjali o utripu in življenju na njihovi gimnaziji in v tamkajšnjem Dijaškem domu, o njihovih načrtih za prihodnost, pa tudi o lepotah in stiskah mladostniškega obdobja, z Niko Štesl, Eno Ano Bohanec, Rebeko Pečnik in Anžetom Lamovškom.
Lara Kerznar je avtorica muzikala Odraščanje, ki so ga premierno predstavili na Gimnaziji Celje - Center. Zgodba o ljubezni, prijateljstvu, odnosu med mladimi in starši ter o težavah odraščanja.
Lara Kerznar je avtorica muzikala Odraščanje, ki so ga premierno predstavili na Gimnaziji Celje - Center. Zgodba o ljubezni, prijateljstvu, odnosu med mladimi in starši ter o težavah odraščanja.
Pred Informativnimi dnevi smo predstavili tri programe: Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Šolskega centra Škofja Loka in Biotehniške fakultete, oddelka za agronomijo.
Pred Informativnimi dnevi smo predstavili tri programe: Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Šolskega centra Škofja Loka in Biotehniške fakultete, oddelka za agronomijo.
Leja Kambič je iz manjše vasi Oskoršnica v občini Semič. Zaključuje magistrski program fizioterapije na zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Že tretje leto je fizioterapevtka članske hokejske ekipe Olimpija. Od šestega leta je članica prostovoljnega gasilskega društva Semič, tudi del tekmovalne ekipe članic A, s katerimi so se leta 2022 udeležile gasilske olimpijade in s tem dosegle vrhunec njihove tekmovalne poti. Veliko svojega prostega časa namenja tudi glasbi. Kot najstnica se je pridružila Godbi Semič, kjer igra rog in z lanskim letom postala predsednica društva, tako da do godbe trenutno čuti še toliko večjo odgovornost. Poje tudi pri mlajšem mešanem pevskem zboru v župniji.
Leja Kambič je iz manjše vasi Oskoršnica v občini Semič. Zaključuje magistrski program fizioterapije na zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Že tretje leto je fizioterapevtka članske hokejske ekipe Olimpija. Od šestega leta je članica prostovoljnega gasilskega društva Semič, tudi del tekmovalne ekipe članic A, s katerimi so se leta 2022 udeležile gasilske olimpijade in s tem dosegle vrhunec njihove tekmovalne poti. Veliko svojega prostega časa namenja tudi glasbi. Kot najstnica se je pridružila Godbi Semič, kjer igra rog in z lanskim letom postala predsednica društva, tako da do godbe trenutno čuti še toliko večjo odgovornost. Poje tudi pri mlajšem mešanem pevskem zboru v župniji.
Pri Katoliški mladini so pripravili romanje po primorski veji Jakobove poti, namenjeno mladim, predvsem študentom, ki bi želeli poglobiti vero, preživeti nekaj dni v skupnosti romarjev ter ustvariti nova prijateljstva. Tema romanja Podoba Boga in moj odnos z Bogom. Opisala sta ga Živa Dobrovoljc in Andrej Hočevar.
Pri Katoliški mladini so pripravili romanje po primorski veji Jakobove poti, namenjeno mladim, predvsem študentom, ki bi želeli poglobiti vero, preživeti nekaj dni v skupnosti romarjev ter ustvariti nova prijateljstva. Tema romanja Podoba Boga in moj odnos z Bogom. Opisala sta ga Živa Dobrovoljc in Andrej Hočevar.
Oddaja z osnovnim namenom premoščanja stereotipov o mladih ter njihovem svetu, širši javnosti predstaviti raznoliko ustvarjalnost mladih in tudi njihovo drugačnost. V oddaji mladi govorijo o mladih, o svojih pogledih na družbo, pričakovanjih, željah, o svojih dosežkih, zanimanjih in podobnem. V Mladoskop pa pogosto povabimo tudi strokovnjake ali ljudi bogatih izkušenj iz različnih področij, ki spregovorijo o vsebinah, pomembnih za mlado generacijo. Posebno poglavje v oddaji so izbrane pesmi, ki izražajo trenutno najaktualnejšo smer glasbene pop kulture.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.