Is podcast
Objavili smo napotke, kako naj kmetje postopajo, če so njihovi GERK-i v aplikaciji Sopotnik označeni rdeče, pa tudi nekaj nasvetov za zamudnike z analizami tal in izdelavo gnojilnih načrtov.
Objavili smo napotke, kako naj kmetje postopajo, če so njihovi GERK-i v aplikaciji Sopotnik označeni rdeče, pa tudi nekaj nasvetov za zamudnike z analizami tal in izdelavo gnojilnih načrtov.
V nedeljski kmetijski oddaji je mag. Jože Mohar svetoval glede pridelave silažne koruze in predstavil ponudbo hibridov Agrosaat. Direktor KGZS Janez Pirc je pojasnil napredek glede urejanja zapleta z napačno boniteto kmetijskih zemljišč, pojasnili pa smo tudi zadnje vesti glede torkovega protesta kmetov.
V nedeljski kmetijski oddaji je mag. Jože Mohar svetoval glede pridelave silažne koruze in predstavil ponudbo hibridov Agrosaat. Direktor KGZS Janez Pirc je pojasnil napredek glede urejanja zapleta z napačno boniteto kmetijskih zemljišč, pojasnili pa smo tudi zadnje vesti glede torkovega protesta kmetov.
V nedeljski kmetijski oddaji smo se z mag. Jožetom Moharjem pogovarjali o trenutnem stanju ozimin, setvah jarin in nasvetih za letošnje setve. Predstavil je tudi ponudbo hibridov koruze za pridelavo zrnja. V drugem delu oddaje pa ste slišali utrinek s kmečkega punta na Igu, ki je pred letom dni ostro zarezal v naš prostor in doslej edini, tudi zaradi enostnosti vseh prizadetih, dosegel oprijemljive rezultate.
V nedeljski kmetijski oddaji smo se z mag. Jožetom Moharjem pogovarjali o trenutnem stanju ozimin, setvah jarin in nasvetih za letošnje setve. Predstavil je tudi ponudbo hibridov koruze za pridelavo zrnja. V drugem delu oddaje pa ste slišali utrinek s kmečkega punta na Igu, ki je pred letom dni ostro zarezal v naš prostor in doslej edini, tudi zaradi enostnosti vseh prizadetih, dosegel oprijemljive rezultate.
Evropski poslanci so v torek potrdili Uredbo o obnovi narave, ki predvideva, da bodo države članice do leta 2030 sprejele ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Kmetje, gospodarstveniki in podjetniki po celotni EU svarijo, da se bodo zaradi tega začele rušiti hidroelektrarne, da bodo začeli ponovno poplavljati izsušene kmetijske površine, da se bodo nadaljevala zapiranja kmetij... in bo omejevano gospodarstvo. V kmetijski oddaji smo se o tem pogovarjali z EU poslancem Francem Bogovičem.
Evropski poslanci so v torek potrdili Uredbo o obnovi narave, ki predvideva, da bodo države članice do leta 2030 sprejele ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Kmetje, gospodarstveniki in podjetniki po celotni EU svarijo, da se bodo zaradi tega začele rušiti hidroelektrarne, da bodo začeli ponovno poplavljati izsušene kmetijske površine, da se bodo nadaljevala zapiranja kmetij... in bo omejevano gospodarstvo. V kmetijski oddaji smo se o tem pogovarjali z EU poslancem Francem Bogovičem.
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi, na zahtevo NSi razpravljal o položaju kmetov in viziji kmetijske politike. Nekaj poudarkov smo zbrali v nedeljski kmetijski oddaji.
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi, na zahtevo NSi razpravljal o položaju kmetov in viziji kmetijske politike. Nekaj poudarkov smo zbrali v nedeljski kmetijski oddaji.
V osrednjem delu oddaje je bil naš gost mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. Svetoval je o dognojevanju ozimnih žit in opozoril na zakonitosti setve jarin.
V osrednjem delu oddaje je bil naš gost mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. Svetoval je o dognojevanju ozimnih žit in opozoril na zakonitosti setve jarin.
Po vsej Evropi vre med kmeti. Osnovni razlogi za to so nizke odkupne cene pridelkov, ki ne omogočajo preživetja, davčni pritiski in pritiski t.i. »zelenega prehoda,« ki se izvaja na plečih kmetov. V nedeljski kmetijski oddaji ob 11.00 je dogajanje komentiral politični analitik Martin Nahtigal, odgovorni urednik spletnega portala Domovina.je.
Po vsej Evropi vre med kmeti. Osnovni razlogi za to so nizke odkupne cene pridelkov, ki ne omogočajo preživetja, davčni pritiski in pritiski t.i. »zelenega prehoda,« ki se izvaja na plečih kmetov. V nedeljski kmetijski oddaji ob 11.00 je dogajanje komentiral politični analitik Martin Nahtigal, odgovorni urednik spletnega portala Domovina.je.
Teden, ki je za nami so spet zaznamovali vseevropski kmečki protesti. Dogajanje je najbolj zaostreno v Franciji, napete razmere pa so pred torkovimi pogajanji tudi pri nas v Sloveniji. O tem smo se pogovarjali z EU poslancem Francem Bogovičem in kmetom Rokom Sedminekom. Naša gostja pa je bila tudi mag. Iris Škerbot.
Teden, ki je za nami so spet zaznamovali vseevropski kmečki protesti. Dogajanje je najbolj zaostreno v Franciji, napete razmere pa so pred torkovimi pogajanji tudi pri nas v Sloveniji. O tem smo se pogovarjali z EU poslancem Francem Bogovičem in kmetom Rokom Sedminekom. Naša gostja pa je bila tudi mag. Iris Škerbot.
V sodelovanju s strokovnjaki in kmeti predstavljamo dobre in uspešne kmetijske prakse vseh kmetijskih panog, v komentarjih vzamemo pod drobnogled aktualne odločitve kmetijske politike. Prisluhnite!
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.
Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.