Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.
Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.
Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.
Lepote Postojnske jame že več kot dvesto let občudujejo obiskovalci z vsega sveta. Mogočen podzemni raj od leta 1924 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave. Omenjene junake in njihove zgodbe so predstavili na dan obeležitve visokega jubileja prve organizirane jamske vodniške službe na svetu. Jamski vodniki so bili tudi zaradi zahtevnosti in težavnosti dela moški, po stopetdesetih letih – pred pol stoletja torej, pa je bila v jamsko vodniško službo sprejeta prva ženska. Vodniki so v dvesto letih lepote Postojnske jame razkazali že več kot dvainštiridesetim milijonom obiskovalcem z vseh delov sveta. Ocenjujejo, da je lahko vodnik z najdaljšim stažem odvodil turo skozi Postojnsko jamo triindvajset tisočkrat. Letos so v Postojnski jami dobili prvo žensko voznico legendarnega jamskega vlakca. Službo jamskega vodnika, načrtovane obnove in naložbe ter pričakovani obisk jame to leto je predstavil Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora družbe Postojnska jama.
Lepote Postojnske jame že več kot dvesto let občudujejo obiskovalci z vsega sveta. Mogočen podzemni raj od leta 1924 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave. Omenjene junake in njihove zgodbe so predstavili na dan obeležitve visokega jubileja prve organizirane jamske vodniške službe na svetu. Jamski vodniki so bili tudi zaradi zahtevnosti in težavnosti dela moški, po stopetdesetih letih – pred pol stoletja torej, pa je bila v jamsko vodniško službo sprejeta prva ženska. Vodniki so v dvesto letih lepote Postojnske jame razkazali že več kot dvainštiridesetim milijonom obiskovalcem z vseh delov sveta. Ocenjujejo, da je lahko vodnik z najdaljšim stažem odvodil turo skozi Postojnsko jamo triindvajset tisočkrat. Letos so v Postojnski jami dobili prvo žensko voznico legendarnega jamskega vlakca. Službo jamskega vodnika, načrtovane obnove in naložbe ter pričakovani obisk jame to leto je predstavil Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora družbe Postojnska jama.
Mladina in za tem MMC sta pred dnevi poročala, da je ustavni sodnik Klemen Jaklič imel med opravljanjem funkcije tudi popoldanski S.P., čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Oglasila se je predsednica državnega zbora, ki ga je pozvala k odstopu in primer posredovala Komisiji za preprečevanje korupcije. Sledila je vrsta odzivov, takšnih in drugačnih, zato smo pred mikrofon povabili nekdanjega predsednika ustavnega sodišča dr. Ernesta Petriča.
Mladina in za tem MMC sta pred dnevi poročala, da je ustavni sodnik Klemen Jaklič imel med opravljanjem funkcije tudi popoldanski S.P., čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Oglasila se je predsednica državnega zbora, ki ga je pozvala k odstopu in primer posredovala Komisiji za preprečevanje korupcije. Sledila je vrsta odzivov, takšnih in drugačnih, zato smo pred mikrofon povabili nekdanjega predsednika ustavnega sodišča dr. Ernesta Petriča.
Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, včeraj in danes zjutraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni konec upanja na letošnjo letino sadja. Vse še ni izgubljeno, pravi Matjaž Lerš, specialist za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, saj se usodno nizke temperature niso pojavljale po celotni Sloveniji, ampak so se razmere vse tri dni lokalno zelo spreminjale.
Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, včeraj in danes zjutraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni konec upanja na letošnjo letino sadja. Vse še ni izgubljeno, pravi Matjaž Lerš, specialist za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, saj se usodno nizke temperature niso pojavljale po celotni Sloveniji, ampak so se razmere vse tri dni lokalno zelo spreminjale.
Novinar katoliškega tednika Družina Rok Blažič se je znašel v sporu s Timom Prezljem, ki je zoper Blažiča vložil pritožbo na Novinarsko častno razsodišče. Prepričan je, da je Blažič kršil kodeks novinarjev v sklopu prispevkov o spreminjanju spola med otroki in mladimi. Le-to je v nekaterih točkah razsodilo v prid Prezlju. Za komentar je Meta Potočnik poklicala urednika Spletnega časopisa in dolgoletnega člana častnega razsodišča Petra Jančiča, ki je vodil projekt nastajanja novinarske etike.
Novinar katoliškega tednika Družina Rok Blažič se je znašel v sporu s Timom Prezljem, ki je zoper Blažiča vložil pritožbo na Novinarsko častno razsodišče. Prepričan je, da je Blažič kršil kodeks novinarjev v sklopu prispevkov o spreminjanju spola med otroki in mladimi. Le-to je v nekaterih točkah razsodilo v prid Prezlju. Za komentar je Meta Potočnik poklicala urednika Spletnega časopisa in dolgoletnega člana častnega razsodišča Petra Jančiča, ki je vodil projekt nastajanja novinarske etike.
Zakaj za določena področja v medicini vlada večje zanimanje, za nekatere specializacije, kot npr. za družinsko medicino, pa na razpisih ostaja prostih skoraj štiri petine mest? O tem se je Alen Salihović pogovarjal s predsednico Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojano Beović.
Zakaj za določena področja v medicini vlada večje zanimanje, za nekatere specializacije, kot npr. za družinsko medicino, pa na razpisih ostaja prostih skoraj štiri petine mest? O tem se je Alen Salihović pogovarjal s predsednico Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojano Beović.
V Evropskem parlamentu v Bruslju so sredi dneva odprli angleško verzijo razstave 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Gre za prikaz vsega, kar so arheologi odkrili v poletnih mesecih 2022 v kočevskem breznu pod Macesnovo gorico. Gre za posmrtne ostanke umorjenih nekaj tednov po koncu druge svetovne vojne. Gostiteljica razstave je evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Romana Tomc, ogledala pa si jo je tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Tam je bil Tone Gorjup.
V Evropskem parlamentu v Bruslju so sredi dneva odprli angleško verzijo razstave 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Gre za prikaz vsega, kar so arheologi odkrili v poletnih mesecih 2022 v kočevskem breznu pod Macesnovo gorico. Gre za posmrtne ostanke umorjenih nekaj tednov po koncu druge svetovne vojne. Gostiteljica razstave je evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Romana Tomc, ogledala pa si jo je tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Tam je bil Tone Gorjup.
Stanka SD je na 15. kongresu, ki zaradi nekaterih zapletov še ni končan (delegati morajo imenovati še dva člana v nadzornem odboru in sedem članov predsedstva stranke), dobila novega predsednika Matjaža Hana. Kaj pomeni njegova zmaga za stranko SD in kaj za vladno koalicijo, nam je v pogovoru za Radio Ognjišče zaupal politični komentator Miran Videtič. Spregovoril je tudi o drugem aktualnem dogajanju na domačem političnem parketu.
Stanka SD je na 15. kongresu, ki zaradi nekaterih zapletov še ni končan (delegati morajo imenovati še dva člana v nadzornem odboru in sedem članov predsedstva stranke), dobila novega predsednika Matjaža Hana. Kaj pomeni njegova zmaga za stranko SD in kaj za vladno koalicijo, nam je v pogovoru za Radio Ognjišče zaupal politični komentator Miran Videtič. Spregovoril je tudi o drugem aktualnem dogajanju na domačem političnem parketu.
Pri Katoliški mladini so v soorganizaciji z Družino v Slovenijo povabili Matta Fradda, ki je katoličan bizantiskega obreda in ustvarjalec ter gostitelj enega izmed najbolj znanih katoliških podkastov Pints With Aquinas. Na njegov kanal je naročenih več kot 500.000 naročnikov. V svojem dolgoletnem delovanju je ustvaril že skoraj 300 epizod z najrazličnejšimi gosti.
Je avtor in soavtor več knjig, vključno z “Ali Bog obstaja?” in “Kako biti srečen?” Po rodu je Avstralec, z ženo Cameron in njunimi štirimi otroki živi v Ohiu v ZDA. Po izobrazbi je filozof, navdihuje ga filozofija sv. Tomaža Akvinskega, po katerem podkast med drugim nosi tudi naslov.
Pri Katoliški mladini so v soorganizaciji z Družino v Slovenijo povabili Matta Fradda, ki je katoličan bizantiskega obreda in ustvarjalec ter gostitelj enega izmed najbolj znanih katoliških podkastov Pints With Aquinas. Na njegov kanal je naročenih več kot 500.000 naročnikov. V svojem dolgoletnem delovanju je ustvaril že skoraj 300 epizod z najrazličnejšimi gosti.
Je avtor in soavtor več knjig, vključno z “Ali Bog obstaja?” in “Kako biti srečen?” Po rodu je Avstralec, z ženo Cameron in njunimi štirimi otroki živi v Ohiu v ZDA. Po izobrazbi je filozof, navdihuje ga filozofija sv. Tomaža Akvinskega, po katerem podkast med drugim nosi tudi naslov.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. april 2024 ob 05-ih
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.
Rojaki iz Argentine že 90 let romajo v Marijino narodno svetišče v Lujan. Letošnje romanje bo v nedeljo, 5. maja, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Airesu Robert Brest. Najprej je sveta spoved, nato je v baziliki sveta maša in po njej je čas za kosilo. Popoldne je procesija, v kateri rojaki - veliko jih je tudi v narodnih nošah - nosijo podobo Marije Pomagaj z Brezij, podobo lujanske Marije in tudi svetogorske Marije za predvojno izseljensko skupnost. V teh dneh že poteka duhovna priprava.
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.