Is podcast
Na Bližnjem vzhodu je padla še ena zavesa: po desetletjih »vojne v senci« je Iran v noči s 13. na 14. april z brezpilotnimi letalniki, manevrirnimi in balističnimi raketami neposredno napadel ozemlje Izraela. Odgovor je bil pričakovan, potem ko je izraelska vojska 1. aprila izvedla napad na iranski konzulat v Damasku, kar je Iran razumel kot napad na svoje ozemlje. Tarča napada sta bila visoka predstavnika vplivne Iranske revolucionarne garde, prek katere Iran zagotavlja svoj vpliv v t. i. šiitskem polmesecu, ki sega preko Iraka in Sirije do Libanona.
Na Bližnjem vzhodu je padla še ena zavesa: po desetletjih »vojne v senci« je Iran v noči s 13. na 14. april z brezpilotnimi letalniki, manevrirnimi in balističnimi raketami neposredno napadel ozemlje Izraela. Odgovor je bil pričakovan, potem ko je izraelska vojska 1. aprila izvedla napad na iranski konzulat v Damasku, kar je Iran razumel kot napad na svoje ozemlje. Tarča napada sta bila visoka predstavnika vplivne Iranske revolucionarne garde, prek katere Iran zagotavlja svoj vpliv v t. i. šiitskem polmesecu, ki sega preko Iraka in Sirije do Libanona.
V tokratnem komentarju se posvečamo izjemno ganljivemu dogodku, ki nas je popeljal v zgodovinske globine slovenske preteklosti. Govorimo o jamah pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, kjer so leta 2019 potekala pomembna izkopavanja. Razkrili so nam pretresljivo resnico - 3000 kubičnih metrov skalovja so uporabili za prikrivanje vojnih zločinov, ki so jih totalitaristični revolucionarji izvedli leta 1945. Vendar je ravno iz te temačne zgodovine zasijala svetloba, v obliki odločitve vladne komisije pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana, da se mora brezno odpreti in omogočiti žrtvam, da spregovorijo o svoji usodi.
V tokratnem komentarju se posvečamo izjemno ganljivemu dogodku, ki nas je popeljal v zgodovinske globine slovenske preteklosti. Govorimo o jamah pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, kjer so leta 2019 potekala pomembna izkopavanja. Razkrili so nam pretresljivo resnico - 3000 kubičnih metrov skalovja so uporabili za prikrivanje vojnih zločinov, ki so jih totalitaristični revolucionarji izvedli leta 1945. Vendar je ravno iz te temačne zgodovine zasijala svetloba, v obliki odločitve vladne komisije pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana, da se mora brezno odpreti in omogočiti žrtvam, da spregovorijo o svoji usodi.
Pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani bo na trideset zaporednih prvih petkov darovanih trideset maš za slovenske mučence, žrtve totalitarnega nasilja, ki so v postopku za beatifikacijo.
Pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani bo na trideset zaporednih prvih petkov darovanih trideset maš za slovenske mučence, žrtve totalitarnega nasilja, ki so v postopku za beatifikacijo.
Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje. In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine.
Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje. In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine.
Ena izmed poti plemenitega upora je prav podpora - tudi gmotna - tistim pobudam in ljudem, ki vsemu navkljub vztrajno premikajo stvari na bolje.
Ena izmed poti plemenitega upora je prav podpora - tudi gmotna - tistim pobudam in ljudem, ki vsemu navkljub vztrajno premikajo stvari na bolje.
Prazniki, ki so v času, ko se v naravi v vsej raznobarvnosti začne znova prebujati življenje, namenjeni ženskam in materam, me navdajajo z mešanimi občutki.
Prazniki, ki so v času, ko se v naravi v vsej raznobarvnosti začne znova prebujati življenje, namenjeni ženskam in materam, me navdajajo z mešanimi občutki.
Kot strela z jasnega ena glavnih družbenih tem postane evtanazija. Promovirajo jo ljudje, ki prave medicine nikoli niso spoznali, in ljudje, ki poznajo zgolj družboslovje. Sedaj naj bi življenje, za katero se borim vso svojo medicinsko kariero, hote ugašal in s tem »odreševal« hudo bolne …
Kot strela z jasnega ena glavnih družbenih tem postane evtanazija. Promovirajo jo ljudje, ki prave medicine nikoli niso spoznali, in ljudje, ki poznajo zgolj družboslovje. Sedaj naj bi življenje, za katero se borim vso svojo medicinsko kariero, hote ugašal in s tem »odreševal« hudo bolne …
Citat: Cerkev je odgovorna za stvarstvo in mora to odgovornost uveljavljati tudi javno.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.